Želim si ……
…… prijaznosti, nežnosti in topline, želim si
kanček milosti, želim si ustaviti trenutek,
v katerem sem zaznala prihajajočo pomlad,
žeim si potopiti obraz v šopek cvetočega
pomladnega cvetja, želim si ta hip podožitevi
samo za sekundo trenutek, ko sem se vozila po
godni poti proti domu …… ko so sence dreves, ki
požasi oživljajo izrisale podobe na asfaltni cesti,
ko sem našal v eni teh podob znane like ….. ko
mi je srce zaigralo v himni pomladi tako močno,
da me ni več bolela izguba današnjega dne, žalost, ki me je prevevala cel dopoldan ….. oh, kako si želim samo za čisto majcen hipec spet tiste …….. zlate in neponovljive trenutke življenja. ….. mojega življenja in življenja stvarstva, v katerem sem se za sekunde, kratke in minljive sekunde pozabe ….. znašla. Želim si biti tako zelo odsotna kot tisti hip, ko sem morala ustavaiti avto in podoživeti vse tisto, kar sem tiste trenutke doživljala …… o bog, čemu mi jemlješ to enkratno lepoto, čemu si mi spet naprtil to, kar tako težko nosim ?? Zato, dragi prijatelji, samo zato, da odložim pretežko breme, si želim tistih tihih, skritih, le mojim očem vidnih in moji duši občutenih lepotah prebujanja in rojevanja novega življenja …. življenja v pomladnih urah, dneh, tednih …….. O, kako si želim samo enkrat v življenju obdržati v dlani trenutek, ki ne bi minil ….. želja, ki ne bo nikdar izpolnjena. Čudno, kajne, kako si človek vedno želi tega, česar res ne more imeti.
Ja, jo voham tudi jaz, četudi imam že mesec dni
zamašen nos. A jo voham, z očmi jo voham, u ušesi
jo voham, najbolj pa s srce, z dušo, s selim svojim
bitjem……… Hvala za cmoka. Ga nesem gor v sobo
spravit, mi bo še kako prav prišel, verjemi! Tja gor,
kjer je tudi moj ……………. !!!
ja cmokov je zmeraj premalo, ne de………..
S. komaj čaka da mine talele mesec, molim k vsem silam (se mi zdi da so na dopustu, ko ni prov neč kšnga efekta) da naj že enkrat pride…. pomlad ne de…
in mam dolge samogovore, butalec pač ostane butalec:)))))))))))))))))))
Haaaaa imam novi moto : Minimalno 7 objemov na dan!!!!!
pa ne sam virtualnih ne de
Resno razmišljam o patentu za obejmanje;-)
Nekje sem prebrala (in to bom našla, da vam
posredujem), da se mora človek vsaj dvanajstrkrat –
ej, dvanajstkrat na dan objeti, oz. mora objeti ljudi,
ki jih ima rad, ker se s tem napolni z neverjetno
energijo sam in da na ta način prenaša pozitivno
energijo tudi na druge.
Verjemi, S. moja draga, sem človek, ki se rad objema, ki rad stisne prijatelja v svoj objem, pa ne zato, da bi moj prijatelj čutil, kakko močna sem!!!, ampak samo zato, da jaz njemu povem, kako zelo ga imam rada in koliko mi pomeni. In dostikrat se mi zgodi, da v objemu začutim tisto moč, ki si jo želim za vse, zase in za tistega, ki ga objemam. Moč ljubzeni, moč razumevanja, moč čustvovanja, tiho moč moči same!
In največkrat bi rada tako objeta ostala kar nekaj trenutkov. Zgodi se mi celo, da mi v teh trenutkih zmanjka besed, zmanjka misli in vsega, kar si želim povedati, zato samo stiskam in stiskam …… in v grlu imam cmok, srce pa mi udarja s tempom, ki se ga sama ustrašim.
vem, sam čakaj da te spet v paco dobim ne de;-)
ker tistga ku jest objamem – ga vornih… No ja – pri fantih sem bolj previdna ne de;-)
zdajle ravno poslušam Smolarja “neprilagojen” in škrat je tudi danes popolnoma out = neprilagojen:)
me prav zanima zakaj je pa to zdej dobro…. Zakaj ne morem npr, pri sebi tako kot pri pičipoklu tudi kakšnih svečk, pa olja, pa filtra zamenjat?
…doniš…:))))))))))))))))))))))
srce drago moje pacmakam in letim drvim z željami……
Hvala ti, Seba. Mislim, da bom danes vzela
dnevu nekaj njegovega čara, da mu bom vzela
tisto, kar je …… moje ! Da bom vzela dnevu tisti
trenutek, ki mi pripada.
In ko bom dnevu vzela tisto, kar mi pripada, bom
kot slepec, ki nosi šepavca… in gresta oba naprej !
Seba, cmočka in objemčka.
Nič ne de, včasih hladnost pravi razgretosti
kar prav pride ! Jaz pa sem človek (pa ne se
zdej ustrašit no, nikar), ki je vedno, ampak res
vedno topel….. imam vroče roke, vroče noge,
in mislim, da me še ni v resnici tako zelo zeblo,
da bi lahko rekla: mater me je zeblo. Znanci in
sodelavci mi pravijo, da bi morala malo svoje
energije oddati pri bioenergetiku. Le čemu ?
Še meni jo včasih zmanjka, saj vendar ni vse v
toploti, mar ne. Ko mi je nekdo enkrat dal roko,
me je gledal, ej, kot bi se ….. opekel, resno ! In
potem je glasno komentiral, kako sem “vroča”…….
ne moreš si misliti, kako čudno in smešno obenem
je to bilo ….Nič bat, seba, nič, samo k men stisnit
in se pogret !
Nak, nak, nisem. Eno ubogo utrujeno
“dekle” sem, ki se pripravlja neki delat,
pa nekako ne gre in ne gre, ne steče. In
ena romantična dušca sem, ki vidi lepote
tam, kjer jih drugi težko opazijo. In potem sem
seveda kdaj pa kdaj tudi malo “čudna”. In
ženska sem, ki ima rada našega zajčka in
njemu podobne ljudi. Dobre ljudi, vse ljudi ….
Seba, štromarija je ena murbarija (m beri k).
In tudi te se človek kdaj pa kdaj naveliča. In
naveličanost je tista, ki ne daje pravega olja
teku. In počakati je treba, da zadeva spet steče,
steče pa takrat, ko se najmanj nadejamo. In
potem spet gre in gre in gre ………. je pa ta zima
tista, ki nas dela zimsko depresivne in utrujene
in naveličane.
Le prebiraj pazljivo vsakega posebej, tukaj in morda tam: zasledil boš v pisanju slehernega tisto težko čakanje in pričakovanje na cvetoče zvončke, na sonce, ki nas pogreje čez dan, na prijetnejši pogled na rjavo barvo lanske trave, ki bo počasi dobivala lepšo ….. zeleno barvo. Takrat bomo tudi mi sami zaživeli in naše miganje bo spet tisto, kar je naša ……. vloga in poslanstvo. Miganje !