Torej, zadeva je takšna. Z možem si želiva otroka, ampak samo in izključno fantka. Mož bi še sprejel hčerko, jaz ne. Enostavno si ne predstavljam biti mama hčerki. Do punčk čutim odpor in resnično ne želim roditi deklice. Zanima me v katerem tednu se ugotovi spol otroka in ali je takrat še možen splav? Naslednja možnost je, da bi v primeru da bi zanosila s punčko in splav več ne bi bil mogoč, dala otroka v posvojitev. Ampak 9 mesecev nosečnosti za brez veze mi predstavlja težavo (sploh časovno, ker nisem več mlada in nekaj časa po porodu verjetno ne smeš zanositi).
Vem da se boste zgražali in zapis dojeli kot provokacijo, ampak nehajmo s klišeji, da je važno samo to da je otrok zdrav. Ni res. Poleg zdravja si vsak želi določen spol, nekateri močneje, drugi manj, nekateri pa smo taki ki drugega spola enostavno ne bi sprejeli.

Enostavno ostaneš brez besed. Torej punčko bi dala v posvojitev, samo zato ker je punčka? Noro

Na Kitajskem so punčke stran metali. Mogoče se tja preselita? Kolko let še imaš fore?

Ne vem zakaj nebi se zadovoljili potem s kakšnim hišnim ljubljenčkom. Ker namreč ti so še najbolj dovzetni, če mu skozi dobo odrekaš in prirejaš in zatiraš glede oblike, spola, rase ali itd,

Običajno sem zelo vljudna oseba, ampak tu …

Ti si eno navadno tele … bodi raje brez otrok, ker ga boš itak zjebala. Najprej pogoj, da mora biti fant, nato da mora biti modrook, da mora od dne rojstva spat celo noč, shodit pri devetih mesecih, biti brez pleničk pri desetih … da o zahtevah v vrtcu, šoli, študiju ne začnem.

Tebi ne bi zaupala niti mačke …

provoke…provoke…provoke…..

Ampak tema mora pasti na plodna tla: avtoriica, tako (lahko) razmišlja edinole ženska, ki je imela zelo slab ali nikakršen odnos s svojo biološko materjo.

in za take, kot si ti, verjetno obstaja rešitev, proti plačilu- samo ne v Sloveniji. Trej si moreš izbrat npr. Američana ali pa kakšnega drugega državljana za partnerja tvojega “izbranega potomca po spolu”, v državi, kjer se lahko “bejbije naroči proti plačilu”, da si bosta tam za denarce lahko “naročila in skreirala” sina, ne hčerke- -IUI poštopek. Pri nas tega ( vsaj nekaj pamenega in normalnega) še ne počnejo, ker je to v takem primeru tudi etično in moralno sporno.

Na Kitajskem so punčke stran metali. Mogoče se tja preselita? Kolko let še imaš fore?
[/quote]

Ni to nič… Na bliznjem vzhodu so jih zive zakopavali.

Piše da bo na sodnji dan (ne vem kako tocno pise) pac opisuje se da se kaj se bo use dogajalo in zgodilo na velikem dnevu…

“Na dan kad mala curica upita zašto je živa zakopana”
Nekaj takega…

KUD DA SE BJEŽI??? NIGDE!!!! OVO JE DAN SUDNJI REČI ČE SE!!!

Sej nevem, če si normalna, ampak vseeno, zakaj bi ubila otroka, ker si ti malo zamaknjena?
Nikakor ne naredi splava, tvoje morebitne punčke bi si srčno želelo ogromno parov, ki po 20let ne pridejo do svojega otroka.
Ampak ti pa povem, ko boš zagledala svoje detece v porodnišnici, se boš noro zaljubila v svojega otroka,..
Ampak nevem kako narava nameni otroke takim ženskam, nekateri pa leta ne pridejo do svojega težko pričakovanega otroka.
Brez besed.

Je res težko razumeti, da si niti v najhujši nočni mori ne morem zamisliti, da kupujem roza oblačila, barbike, punčke? Bruh! Nič nimam proti dekletom od pubertete dalje, ampak ne želim se ukvarjati z vsemi pocukranimi, punčkastimi zadevami. Že pri imenu bi se zataknilo, ker so mi vsa ženska imena brezvezna.

Ne zanosi. Tudi fantek ni garancija, da ne bodo barbike, pinki barve.. Itd. Otroka ljubiš kao brezpogojno, takoj imamo zavestno /podzavestno določena pričakovanja merila.. Ti pa štartaš že takole.. Ohjej.. Rabiš strokovno pomoč. Tak odklon je alarmanten. Ko si boš nalila čistega vina boš spoznala, da tvoj zahtevek ni tako nedoužen. Rahlo moteno.

Tudi sama sem si želela sina, sicer nisem razmišljala v takih ekstremeh kot vi, pa vendar. Ko se zdravnik ni mogel prav dobro opredeliti kaj vidi na ultrazvoku, sem bila kar malo razočarana. Na koncu me je s svojim prihdom na svet razveselil fantek. Pa vam povem, na koncu ko dobiš v naročje štruško, je to ljubezen na prvi pogled, pa še brezpogojna in v tistem trenutki je vseeno katerega spola je, res je važno samo, da je malo bitjece zdravo.
Morda bi vam obisk psihologa pomagal pri vaši težavi.

😳😳😳, da je odrasel clovek zmozen zapisati tole..cetudi gre za provokacijo..

Torej imaš brezvezno ime, si bila kot otrok pocukrana, punčkasta, roza oblečena barbika, s katero se nihče ni želel ukvarjati? Ne boš verjela, ampak to ne velja za vse punčke…

Sicer pa tudi fantek ni noben garant, da ne bo imel raje punčk in samorogov, kot orodje in avte… Ampak, to boš že zatrla v njemu, in ga vzgojila, kot pravega fanta, glavno, da je pimpek med nogami a ne?

Mogoče bo pa tvoj sin transeksualec in si spremenil spol v Ž.

Tudi sama sem si želela sina, sicer nisem razmišljala v takih ekstremeh kot vi, pa vendar. Ko se zdravnik ni mogel prav dobro opredeliti kaj vidi na ultrazvoku, sem bila kar malo razočarana. Na koncu me je s svojim prihdom na svet razveselil fantek. Pa vam povem, na koncu ko dobiš v naročje štruško, je to ljubezen na prvi pogled, pa še brezpogojna in v tistem trenutki je vseeno katerega spola je, res je važno samo, da je malo bitjece zdravo.
Morda bi vam obisk psihologa pomagal pri vaši težavi.
[/quote]

Ne morem verjet kaj pišete, matere. Ker dohtar ni razbral spola na pregledu, si bila razočarana??
Svašta majka rodi…..Res!

Kakšen IUI pa ne vem kaj. Že atari ljudjw so vedeli da za fantka moraimeti moški ko ga dela škornje obute.

best koment ewer. Samo žival mu nebi ušla

Tudi če je provokacija s strani avtorice/avtorja je po večini sveta takšen odpor do rojevanja hčera resničnost.
“Avtorici” svetujem, da ostane child-free in tudi pet-free, ker so to živa bitja. Če je tak odpor do nakupa barbike, potem bo še večji do pokakane pleničke, smrkavih nosov, ihte za xbox itd.
Otrok je “vreden” samo toliko kot si želiš umazanih pleničk in butastih igrač in posmrkanim noskov in najstniških izbruhov – če ti do tega ni, potem nimaš razloga za otroka. Res ne. Ne fnatka, ne punčke, ne psa. Na vasi še vedno ne znajo dovolj OŠ matematike, da bi zračunali koliko stane pes v pesjaku in koliko zvonec za 15-20let. Za otroke je ista računica – vrednosti ni izven “bububu” v pobruhani majici.
Če ti do tega, ne imej.

Iz babje peezde pa res marsikaj prileze. Celo ti!
Posvetuj se z ginekologom. Ampak mu najbrž ne upaš s čim takim sploh ven pridet, a ne?
Če imata z dedcem dost denarja, ti bi v ZDA kakšna privat klinika to uredila, izventelesna oploditev, s tem, da že prej ne vsadijo nobenega ženskega zarodka, ampak samo moškega.

Aha, pa še ena možnost. Najdeš eno ravno toliko prifuknjeno prassico kot si ti sama (ali pa več takih), potem pa po rojstvu menjate, kar bi pač katera rada…

Pri nas si jaz npr. otrok sploh nisem nikoli želela. Nikoli. Prav izogibala sem se tudi igri družine, učiteljic že v predšolski dobi, otroci ne nikoli niso razbežali. No potem sem nekako pristala na otroka, in molila da bo fant. Bila sem prepričana, da punčke ne bom mogla sprejeti. Bolj se je bližal dan poroda, bolj sem razmišljala same bedarije (že skoraj tako ekstremne kot ti, da bom zapustila moža in otroka, če bo deklica).
Rodila sem deklico. Ko sem jo dobila na prsi in popkovina še ni bila prerezana sem se razjokala-ker je bila popolna, najlepša in moja. Nikoli ni imela tudi krilca, je pa bila včasih v roza oblačilih. Nato sem rodila še eno deklico. Sedaj sta že skoraj samostojni. Tako me je sram svojih mislih. Toliko lepega sta prinesli v moje življenje, ne morem si sploh predstavljati, da bi imela koga tako rada kot imam njuni.
Še dalje gre zgodba. Mnenje o otrocih sem celo tako spremenila, da sem se vpisala še na en faks in lahko sedaj delam z otroci.
V glavnem vsa tvoja razmišljanja so sedaj tvoje želje, realnost, ampak so tudi navadno sra…
Ne imej predsodkov, misli, občutki se lahko tudi spremenijo, zato ne delaj bedarij.

Prvič: če je provokacija, je res neslana in nagravžna in v kolikor nisi Vagabund, kateremu bi se ženske prizanesljivo smejale, če bi tole napisal, potem nehaj s takimi bednimi provokacijami.

Drugič: če ni provokacija, a ne bi raje najprej stopila do psihoterapevta, ker če tole misliš resno, si precej psihično bolan človek!

So v psihiatricni spet dovolili dostop do interneta?

Jaz te pa razumem. Kot da bi sama zapisala svoje misli.
Za mene druge opcije, kot da bo fantek ni bilo. Sicer mi takšne misli, da bi deklico dala v posvojitev ali bi naredila splav niso hodile po glavi, ker jim nisem pustila blizu, enostavm
no bo fantek je bilo od prvega dne naprej v moji glavi. Verjetno pa bi bila v veliki krizi, če bi rodila deklico. Za drugega otroka se nisem odločila ker mi nihšče ne more garantirat da bo fantek in še enkrat ne bi upala devet mesecev skrivat svoje misli o spolu otroka.
Ja rodila sem fantka in vsa moja družina ve, da deklice ne bi mogla sprejeti – sicer pa je ena napisala, da jo je – jaz trdim, da je ne bi.

Imam fanta in punco, oba enaka, zaželena, v bistvu se s hčerjo skoraj bolj razumem. Ni bila nikoli v roza oblekicah, ni pocukrana, je zelo odločna dama, v bistvu je sin bolj mehak kot hči.

Mah, saj ni tako neobičajno. Vem za mnogo žensk, ki so pred rojstvom govorile, da si želijo točno določen spol. Ko so rodile, pa seveda prakticno vsaka mama sprejme kar ji je dano. Sama sem si želela samo punce, niti slučajno ne fanta. In tudi dobila. Še danes si ne predstavljam zivljenja s sinom, sem pa prepričana, da ga ne bi spustila v stranišče.