želja
Naj z vami delim eno posebno izkušnjo glede otroških želja, ki mi jo je včeraj povedala moja mama!
Ko je bila ona še otrok, je zanjo skrbela babica, ki pa je bila že kar v letih.
Penzije babica, torej moja prababica takrat ni imela, živeli so na kmetiji daleč od mesta in edini prihodek je bil od kmetije in mama je dobivala pokojnino za očetom, ki ji je kot 5 letni deklici umrl.
Najbolj spominja se mama Miklavža, ker so takrat otroci dobili kakšno sladkarijo za kar med letom pač ni bilo denarja.
Tistega Miklavža je babica zbolela, imela je hudo pljučnico.
Šla je peš, par 10 km v mesto k zdravniku in spotoma obvezno v trgovino, da je nakupila nekaj za otroke.
Ampak takrat mama sploh ni bila vesela nobenih bombonov, tudi limoninih napolitank ne, ampak si je samo želela, da bo babica ozdravela in nebi umrla.
No želja se ji je uresničila in babica je potem še dolgo živela, dočakala
je celo 89 let.Imela sem jo čast spoznati tudi jaz!
Toliko o otroških željah.
Morda si vaši otroci želijo samo dobrih in ljubečih staršev in ne najnovejše igrice na računalniku …….
Res je. Jaz zase vem, da sem si velikokrat želela objema, kakšno spodbudno besedo in pozornost, da bi se starša igrala z mano… Sladkarije so vse prehitro minile…
Upam, da v tem času, ko prehitevamo življenje, ne bomo pozabili našim otrokom pokazati pravih vrednot…
Morda si vaši otroci želijo samo dobrih in ljubečih staršev in ne najnovejše igrice na računalniku …….
…ampak tega še Miklavž ne zna prinest 🙁