‘Želje’ mojih staršev
Sama si si zakuhala.
1. A se vidva z možem sploh kaj pogovarjata? O tem, da ga tvoji starši ne sprejemajo, bi moral izvedeti takoj. O tem bi se vidva morala pogovarjati in se dogovoriti, kaj je komu pomemebno in kako bosta s tem živela naprej. Tako pa si mu lagala, mu prikrivala in v resnici si tole zakuhala kar lepo sama.
2. Zdaj imaš šmorn kot je. Kaj narediti? Čimprej povedati možu, se mu opravičiti (če bo zmogel iti preko tega), ker je zaradi tvojega prikrivanja se vselil in investiral v kačji dom, ker je vlagal sebe v vajin odnos, ki ni bil iskren, ti pa si ga istočasno vlekla za nos. Potem pa ga prositi, da skupaj začneta na novo drugje. Kjer bosta lahko vidva vidva, in kjer bodo vajini otroci vajini. Z imeni in priimki vred.
3. Starše končno postaviti v kot in jima jasno povedati, da si odrasla oseba, da si ne pustiš več pametovati, ukazovati, nadzirati. Da si hvaležna za vse za nazaj, ampak da greš zdaj naprej svojo pot, neodvisno od njiju. Presenečenje bo grozno, verjetno bodo pri njuju padale debele solze od take nehvaležne hčerke, za katero sta naredila vse na tem svetu… ampak to je cena tvojega zakona. Zdaj pa se pa odloči. Kdo je bolj pomemben – mož ali starši? Oboje v tem primeru, se bojim, ne boš mogla imeti.
4. Preselita se nekam daleč (naj ne bodo izgovori službe in sorodnik in prijatelji in podobno), tako, da bo stikov s tastarimi malo. Če se bosta po nekem času unesla, pa občasno naredite kak obisk. Če ju ne bo spametovalo, pač prekinite stike.
Tudi moja hci ima srba.priden posten dobrosrcen fant.
To ti povem cist tko kot cutim,pa nocem bit nesramna. Ampak sem zivela se v yu in sem tko naucena.
Da so jugovici pac taki in taki.
Fant se ne pise na vic al ic. Kar sem se odahnila .
Tudi kaksnih srbskih i.en nocem,pa ni moja stvar ampak bi me bilo sram.pred soseedi smo celo na vasi med samimi slo.
Da bi bil vnuk recimo
Lav Mladenovic uh prosim ne.
Zdi pa se mi, da hcerki je vsen in kar bo on hotel tak bo. Ker hcerko nisva vzgajala proti od dol.
Sva se pogovarjale o poroki.
Je rekla
Meni je vseno kje in kako zato se lahko tud pravoslavno porocim.
Sem jo gledala ko tele ce je normalna.
Ja pizda ce ste v slo.dajte mislit na otroke.
Kako hudica mislite da bo zivel med slo. Ce bo JEBENI LAV MLADENOVIĆ
Vsaj oba priimka naj ma .
Pa ime za v slo.
Ker bo res zal drugorazreden tle.
Poglej starsa ne da sta hudobna. Naucena sta. In tega ne gre ven iz sebe dat. Poskusam pa res ne gre. Lahko se sam delam.
Ja pa za krst,sv mal debatirali.
Evo njej spet vsen.
Bo pravoslavc. E, jeboga bog , ga jebo , no.
Ji je fotr reku
A nisi mogla slovenca dobit. In seveda zamera.sam zdej je ze ok ker sem ji razlozila kak pa kaj.
Pa rekla sem jida ne sme teh stvari fantu povedat. Ker so ubistvu grozne a iz svoje koze ne mormo.
Lenka se seta, 04.04.2022 ob 12:32
Tudi moja hci ima srba.priden posten dobrosrcen fant.
To ti povem cist tko kot cutim,pa nocem bit nesramna. Ampak sem zivela se v yu in sem tko naucena.
Da so jugovici pac taki in taki.
Fant se ne pise na vic al ic. Kar sem se odahnila .
Tudi kaksnih srbskih i.en nocem,pa ni moja stvar ampak bi me bilo sram.pred soseedi smo celo na vasi med samimi slo.
Da bi bil vnuk recimo
Lav Mladenovic uh prosim ne.
Zdi pa se mi, da hcerki je vsen in kar bo on hotel tak bo. Ker hcerko nisva vzgajala proti od dol.
Sva se pogovarjale o poroki.
Je rekla
Meni je vseno kje in kako zato se lahko tud pravoslavno porocim.
Sem jo gledala ko tele ce je normalna.
Ja pizda ce ste v slo.dajte mislit na otroke.
Kako hudica mislite da bo zivel med slo. Ce bo JEBENI LAV MLADENOVIĆ
Vsaj oba priimka naj ma .
Pa ime za v slo.
Ker bo res zal drugorazreden tle.
Poglej starsa ne da sta hudobna. Naucena sta. In tega ne gre ven iz sebe dat. Poskusam pa res ne gre. Lahko se sam delam.
Ja pa za krst,sv mal debatirali.
Evo njej spet vsen.
Bo pravoslavc. E, jeboga bog , ga jebo , no.
Ji je fotr reku
A nisi mogla slovenca dobit. In seveda zamera.sam zdej je ze ok ker sem ji razlozila kak pa kaj.
Pa rekla sem jida ne sme teh stvari fantu povedat. Ker so ubistvu grozne a iz svoje koze ne mormo.
NIkakor govorit partnerju.
Ker bos zasrala odnose.
Sej ubistvu ga masta rada.sam nebi da se ze takoj ve,da je vnuk juznak.
Res ne vzem to za hudo .vidis da smo tastari upiceni .ti pa se tud ne sekiri tok. Brezveze res.
Gre se mi bolj za njegov način razmišljana. Ne vem, kako bi razložila. Zdi se mi preprosto hudo narobe, da drugemu postavljaš pogoje, kako naj poimenuje lastnega otroka. Pa vem kako ‘zaplankano’ je njegovo razmišljanje ampak nisem si predstavljala, da bo kdaj šel tako daleč. Vem, da če ne bo po njegovo, bom še celo življenje poslušala pikre pripombe na ta račun. Sem in tja me bo zlobno zbodel, potem pa vse skupaj zavil v ‘saj se samo hecam’. Pa čeprav vsi vemo, da pri njem ni nikoli samo hec..
Kakšen je tvoj oče, si vedela od vedno. Že ko ni sprejel tvojega partnerja, je bilo jasno, koliko je ura. Da se ne bo sprijaznil z Endanom in Esmo Hajdarović, ki naj bi bila njegova vnuka, je bilo tudi kristalno jasno. Zgodbica je itak za lase privlečena, drugače bi ti bilo jasno, kako bo razmišljal glede imen tvojih otrok.
Pač daš eno nevtralno ime, ki bi bilo sprejemljivo tudi za tvojega tipa, hkrati pa je kar internacionalno. Luka Klinc Hajdarović recimo ali Lara Fikfak Hajdarović… ali Matija, Uroš (ki je tudi srbsko ime), Tai, Maj, Gaj in kar je še tega, Pia, Mia, Tia, Sofija…. to je vse in.
Imam znanko, ki ima sina po imenu Lav, je Ruskinja iz Ukrajine in glede na to, da je fant ze odrasel, ni imel in nima nobenih tezav.
Kaj pa, ce bo tvoj vnuk gluh?
Kaj ce bo imel kako drugo vidno hibo?
Te bo prav tako sram pred vascani, ker ni po vseh zapovedanih vaskih standardih in kalupih?
Eni ljudje ste res usekani!
Bistvo je, kako se tvoj zet obnasa do tvojega otroka in vnuka, vse ostalo je nepimembno!
In pravoslavna in katoliska vera sta si enako podobni kot katoliska in evangelicanska recimo, ce bi tvoja hci krstila otroka v evangelicanski ali protestantski cerkvi, te pa ne bi motilo?
Si odrasla ženska a ne? Imaš partnerja in svojo družino kmalu. Torej se obnašaj temu primerno. Kot vidiš po odgovorih se luzerjem, ki jim je največji dosežek v življenju da so se kot slovenci rodili. Kot prvo delaš napako da o tem ne govoriš z partnerjem. Misliš da ne vidi in čuti tega? Kot drugo si resno misliš da bodo tvoji starši vnuka sprejeli navdušeni? Ker veš on/ona bo imela tudi neslovenske korenine. Bog se je usmili. Ti je denar bolj pomemben kot tvoja družina? Ti je pomembno da imaš srečno mirno družino, ki pač plačuje najemnino in mogoče finančno malo slabše živi, ali ti je pomembnejše da si finančno boljše in živiš v hiši kjer tvojega partnerja zaničujejo in tvoje otroke? Ne vem ampak enkrat se boš morala odločit. Ta tvoja naivnost te ne bo nikamor peljala. Razen do tega da boš ostala sama pri svojih zagovedenih starših, ki ne spoštujejo ne tebe ne nikogar. Z otrokom ki bo “južen”. Vsedi se z partnerjem, preračunajta kam se lahko odselita in začni živeti svoje življenje. Si odrasla ženska s svojo družino. Zrihtaj si prioritete v glavi. In ja normalni ljudje se o imenu in priimku otroka odločajo kot partnerji. Ne pa z dedki in ne vem kom še. In ne priimek mu ne bo nikakršn hendikep. Mislim oprosti, ampak se ti zdi da vsi ti bevskači, zavedni slovenčki tu gor….se ti zdi da imajo kaj vpliva na karkoli? 🙂 Večino svojega časa zabijejo za to da gruntajo kdaj bo socialna in kako javkat. Sposobni pa do amena. Ker so slovenci :). Patetično do amena. In ja vem iz prve roke, ker moji otroci tudi nimajo slovenskega priimka. Sicer ni “južni”, je pa še huje, ker tudi čisto bledi niso ker je njihov oče porekla iz južne amerike. Pa jim nič ne manjka. In moji starši (vaški katoliški slovenci, tisti tipični) jih obožujejo. Mojega moža pa tudi. Veš zakaj? Zato ker me spoštujejo in moje odločitve. In ker so zmožni videti ljudi. Tvoji na žalost niso. Mogoče enkrat bodo, ampak do takrat pa poskrbi za svojo družino in pojdite stran.
Jaz bi se odselila in dala otroku ime in priimek kot se mi zdi prav. Če se ti zdi ok, da nosi njegov priimek, naj ga nosi! Samo priimek je in če bo deklica, da bo nekoč verjetno spremenila (ali pač ne, kakor bo želela).
Ljubezen ne pozna meja in tvoj partner je/bo oče tvojih otrok, torej del družine, ki si jo ustvarila ti in za katero si dolžna skrbeti. In tu, če tvoj oče ne sprejme tega, tvega da izgubi tebe in vnuke. Po svoji neumnosti.
Po nekaj letih veze vem, da je pomembno le, da je partner dober človek, ki te ima rad. Starši imajo vso pravico do svojega mnenja, lahko mi povedo kaj si mislijo in kaj se jim zdi prav, izbiram pa sama. Tako, kot tašče največkrat komplicirajo pri izboru svoje snahe in tvegajo slabe odnose (ali celo pretrganje stikov) je pri očetih večkrat pomemben priimek. A zadeva je v končni fazi ista. Sprejmi ali pusti.
crna_vrtnica_neprij, 04.04.2022 ob 13:46
Jaz bi se odselila in dala otroku ime in priimek kot se mi zdi prav. Če se ti zdi ok, da nosi njegov priimek, naj ga nosi! Samo priimek je in če bo deklica, da bo nekoč verjetno spremenila (ali pač ne, kakor bo želela).
Ljubezen ne pozna meja in tvoj partner je/bo oče tvojih otrok, torej del družine, ki si jo ustvarila ti in za katero si dolžna skrbeti. In tu, če tvoj oče ne sprejme tega, tvega da izgubi tebe in vnuke. Po svoji neumnosti.
Po nekaj letih veze vem, da je pomembno le, da je partner dober človek, ki te ima rad. Starši imajo vso pravico do svojega mnenja, lahko mi povedo kaj si mislijo in kaj se jim zdi prav, izbiram pa sama. Tako, kot tašče največkrat komplicirajo pri izboru svoje snahe in tvegajo slabe odnose (ali celo pretrganje stikov) je pri očetih večkrat pomemben priimek. A zadeva je v končni fazi ista. Sprejmi ali pusti.
mene pa zanima, zakaj to velja samo za ženske? Sej je samo priimek, meni je vseeno ………
Zakaj temu moškemu za priimek ni vseeno očitno, oz. je avtorica tako prestrašena, da še muksniti ne upa.
Glede na to, da je prišel na gotovo v neko hišo in so ga očitno nekako sprejeli, zakaj je taka muka, če bi otroci imeli družinski priimek, ki je že v tej hiši? Saj je samo priimek a ne?
Sama imam južnjaški priimek. Moz slovenskega. Nikoli zaradi priimka, razen v srednji šoli,od ene in doticne učiteljice, nisem bila stigmatizirana. Živela v manjši popolnoma slovenski, kmečki vasi kjer nihče ni imel priimka na iĆ. Otrokoma sva dala oba priimka. Oba ju nosita z veseljem in ponosom. Nikoli do sedaj nista bila stigmatizirana. Oba sta že srednjesolca. Vse je v glavah in kako otrokom privzgojiti samozavest.
sej je samo priimek, 04.04.2022 ob 13:53
mene pa zanima, zakaj to velja samo za ženske? Sej je samo priimek, meni je vseeno ………
Zakaj temu moškemu za priimek ni vseeno očitno, oz. je avtorica tako prestrašena, da še muksniti ne upa.
Glede na to, da je prišel na gotovo v neko hišo in so ga očitno nekako sprejeli, zakaj je taka muka, če bi otroci imeli družinski priimek, ki je že v tej hiši? Saj je samo priimek a ne?
Ja, samo priimek je. In moj prijatelj, sicer res alfa tip, ima ženin priimek. In? Jaz sem ena redkih mojega letnika, ki je vzela možev priimek in nisem dodajala svojega. Meni je lepo, da se družina piše isto, potem pa ali po njem ali njemu. In ja, dandanes večina prevzame možev priimek, kar izvira še iz zgodovine.
Je tebi priimek tako pomemben, da bi zaradi tega razdrla družino?
Samo priimek je. V tvojem družinskem deblu je še vedno tvoj dekliški priimek. Možev priimek mi ni vzel sorodstva ali vrednosti ali nevemčesa 🙂
crna_vrtnica_neprij, 04.04.2022 ob 14:13
Ja, samo priimek je. In moj prijatelj, sicer res alfa tip, ima ženin priimek. In? Jaz sem ena redkih mojega letnika, ki je vzela možev priimek in nisem dodajala svojega. Meni je lepo, da se družina piše isto, potem pa ali po njem ali njemu. In ja, dandanes večina prevzame možev priimek, kar izvira še iz zgodovine.
Je tebi priimek tako pomemben, da bi zaradi tega razdrla družino?
Samo priimek je. V tvojem družinskem deblu je še vedno tvoj dekliški priimek. Možev priimek mi ni vzel sorodstva ali vrednosti ali nevemčesa 🙂
je moškim priimek tako pomemben, da bi razdrli družino? zgodovina je pač taka, zato ker se je včasih ženske smatralo za živali, ki so namenjene temu, da rodijo moškemu otroke, če se njemu tako dvigne. Če ga je šel pa samo namakat v kakšno luknjo, pa so otroci morali imeti “sramotni” priimek po mami.Včasih je tako moralo biti, da pa ženske danes s tako ihto hlepijo po tem, je pa res čudno.
Očitno tebi je. Meni pač ni. Ampak mi je pomembnejša družina, ki sem jo ustvarila. Pomembnejše mi je, da je partner dober, da mu družina nekaj pomeni, da me ima rad.
Večne borbe moški-ženska mi pač tu niso prioriteta. Konec koncev so se priimki večinoma določali na sistem “čigav” in “od kod”. Nastajali so kot izpeljanka imen ali po vzdevkih. Torej je tudi tvoj priimek določen na podlagi moških potomcev. K sreči imaš možnost, da se na UE spomniš nekaj čisto svojega in popraviš, da boš imela občutek samostojnosti in neodvisnosti od moških.
obupana396, 04.04.2022 ob 11:07
Ne vem, kje naj sploh začnem. Sem Slovenka, moji starši so Slovenci in na to tudi zelo ponosni. Lahko si predstavljate kako so odreagirali, ko sem pred petimi leti začela zvezo z ‘južnjakom’. Je zlat fant, umirjen, prijazen, spoštljiv. Mama se je dokaj hitro sprijaznila, oče je potreboval več časa, ampak recimo, da je dojel, da partner ni napačen. Preden je prišel do tega spoznanja, sem bila sicer deležna kar precej pridig, pripomb in žaljivk. Zavoljo dobrega odnosa in ker je, kot oče, zame veliko naredil, sem mu grde besede oprostila. Videla sem, da se trudi, čeprav je občasno še vedno izrekel kaj neprimernega. Vse skupaj je bilo seveda zapakirano kot nedolžna šala 🙂 Partnerju nisem nikoli razlagala očetovih zadržkov. Le zakaj bi? Nisem želela, da se zaradi mojih staršev počuti manjvrednega ali nezaželenega. On ni kriv za njihove predsodke.
Ker so se čez leta stvari umirile in smo imeli lepe odnose, sva si s partnerjem v domači hiši uredila stanovanje. Prostor sta nama ponudila moja starša, češ, da bo finančno tako za naju najbolje in še najhitreje bo urejeno. Na začetku sva oklevala, predvsem zaradi vseh zgodb, ki jih slišiš, o življenju starih in mladih pod isto streho. Na koncu sva se vseeno odločila, da ponudbo sprejmeva. Staršem sva bila neizmerno hvaležna, ker nama je to res olajšalo pot do skupnega življenja. No, če bi vedela kaj sledi, ponudbe ne bi nikdar sprejela.
Ko sva začela razmišljati o otrocih, je očetu očitno prvič kapnilo, da bodo vnuki dobili priimek mojega partnerja. Nekaj, kar naj bi bilo samoumevno, je pri njem sprožilo tako buren odziv, da me je sploh sram pisati. Ker živiva pod njegovo streho in ker nama je v preteklosti veliko pomagal, se mu sedaj zdi edino pravilno, da ‘vsaj tokrat’ upoštevava njegove želje. Za svoje vnuke želi slovenski priimek in ‘normalno’ slovensko ime. Pika, konec. Karkoli pač že to pomeni. To je njegov pogoj, drugače lahko, po njegovih besedah, greva kamor hočeva.
Ali pretiravam, če rečem, da me je njegova reakcija res užalostila? Žalostna sem, ker vidim, da partner v hiši mojih staršev ne bo nikoli zares sprejet, pa če se še tako trudi. Žalostna sem, ker mi je oče s svojim odzivom za vedno pustil grenak priokus pri izbiri imen za lastne otroke. Nekaj, česar se verjetno veseli vsak starš, je zame čez noč postalo breme, ki se ga prav nič ne veselim. Žalostna sem, ker sva s partnerjem svoj čas in denar investirala v dom, v katerem se zdaj ne počutim zaželeno. Žalostna sem, ker je mama potegnila z očetom. Ker sem mnenja, da je s svojimi zahtevami prekoračil meje, sem po njunih besedah vzvišena in nehvaležna. Saj bosta vendarle dedek in babica, imata pa ja nekaj besede pri tem kakšen priimek (in ime) bodo nosili njuni vnuki. Morala bi razumeti njuna čustva in kako težko je že tako za njiju, ker vnuki ne bodo pravi Slovenci, pa naj bosta vsaj ime in priimek slovenska, ane 🙂 Se samo meni zdi takšno razmišljanje tako zelo napačno ???? Ne najdem niti prave besede. Ne glede na vso pomoč, ki sta nama jo nudila, se imata zdaj res pravico vtikati v to, kako bova poimenovala lastne otroke?? Da se razume, niti nisva nikoli razmišljala, da bi otrokom dala kakšna neobičajna, redka ali tuja imena. Bolj me boli dejstvo, da odločitev ne pripada več samo nama.
Ne vem, kako postopati naprej. Partnerju za ta incident ne mislim povedati. Celotna situacija je do njega tako zelo nepoštena. Nočem, da se slabo počuti zaradi stvari na katere nima nobenega vpliva. Raje sama nosim to breme. Nagibam se k temu, da vse skupaj požrem, že stotič pozabim in pač upam na najboljše …
Se opravičujem za dolg zapis, morala sem dati iz sebe.
PRAV IMATA IN JU PODPIRAM.
logično je,da ima (tudi) slovenski priimek.
konec koncev je to tvoj problem če si se zatreskala v NE slovenca.
Sami uspešni ljudje, ki jim je edini dosežek, da so se slovenci rodili :). Edina stvar na katero niso mogli vplivat si štejejo za dosežek. Vmes ko odpirajo teme kako na minimalcu preživeti in kako več otroških dobit. Pa bevskajo kako nepravično da jugoviči pa vse dobijo, oni kleni slovenčki, potomci sestričen in stricov, ki so se med sabo ženili pa nič. Ja, če bo imel slovenski priimek otrok mu bo lažje v življenju. Vsi Novaki živijo kot ptički na veji veselo 🙂
crna_vrtnica_neprij, 04.04.2022 ob 14:57
Očitno tebi je. Meni pač ni. Ampak mi je pomembnejša družina, ki sem jo ustvarila. Pomembnejše mi je, da je partner dober, da mu družina nekaj pomeni, da me ima rad.
Večne borbe moški-ženska mi pač tu niso prioriteta. Konec koncev so se priimki večinoma določali na sistem “čigav” in “od kod”. Nastajali so kot izpeljanka imen ali po vzdevkih. Torej je tudi tvoj priimek določen na podlagi moških potomcev. K sreči imaš možnost, da se na UE spomniš nekaj čisto svojega in popraviš, da boš imela občutek samostojnosti in neodvisnosti od moških.
Druzinski priimek moje mame sega v 15.stoletje in je po zenski, vdovi s tremi sinovi, skozi cas se je nekaj spremenil in prilagodil, a se vedno je jasno, da ima osnovo v zenskem imenu.
Niso vsi priimki po moskih prednikih.
Moja mama, klena slovenka, se je poročila s srbom na -vić. Takrat sta bila 2 priimka eksotika, tako da je vzela njegovega. Vem, da tega še zdaj ni čisto sprejela, večkrat omenja svoj dekliški priimek. A imata z očetom vseeno lep in ljubeč zakon. Samo priimek ji pa še vedno ne sede. Hočem reči, da morda je oče tvojega partnerja čisto sprejel, samo priimek ga (še) moti. Verjetno vsakič, ko sliši ….ić trzne in zdaj je zvedel, da se bodo tako pisali njegovi vnuki, njegova kri in je popenil. Ni prav, ni fer, ni lepo, a vsaj delno razumljivo. Jaz tem izpadom ne bi posvečala preveč pozornosti. Skozi eno uho not, skozi drugo ven, odločata vidva. Vsekakor pa se o tem pogovorita (s partnerjem seveda) še preden zanosiš. Da ne bo potem kreganja.
Aja, jaz, čefurka na vić s slovensko mamo, sem se poročila in prevzela možev priimek, ki se samo v eni črki razlikuje od maminega dekliškega. Hecno, ne?
Lejno, 04.04.2022 ob 19:06
Moja mama, klena slovenka, se je poročila s srbom na -vić. Takrat sta bila 2 priimka eksotika, tako da je vzela njegovega. Vem, da tega še zdaj ni čisto sprejela, večkrat omenja svoj dekliški priimek. A imata z očetom vseeno lep in ljubeč zakon. Samo priimek ji pa še vedno ne sede. Hočem reči, da morda je oče tvojega partnerja čisto sprejel, samo priimek ga (še) moti. Verjetno vsakič, ko sliši ….ić trzne in zdaj je zvedel, da se bodo tako pisali njegovi vnuki, njegova kri in je popenil. Ni prav, ni fer, ni lepo, a vsaj delno razumljivo. Jaz tem izpadom ne bi posvečala preveč pozornosti. Skozi eno uho not, skozi drugo ven, odločata vidva. Vsekakor pa se o tem pogovorita (s partnerjem seveda) še preden zanosiš. Da ne bo potem kreganja.
Aja, jaz, čefurka na vić s slovensko mamo, sem se poročila in prevzela možev priimek, ki se samo v eni črki razlikuje od maminega dekliškega. Hecno, ne?
Ja, lahko je tudi takole, da je zeta nekako sprejel, bi mu pa bilo enostavno preveč hudo, da bi se v njegovi hiši pisali na ič.
Moja znanka je z enim tipom že 20 let. Čeden, visok Črnogorec iz zelo bogate družine. Še danes ne vem, kako mu je ime, ker ga kliče samo “moj”. Tudi poročila se ni zaradi priimka, sin pa nosi njen slovenski priimek. Enkrat mi je odkritno priznala, da jo je sram njegovega priimka in imena.
lahko je tudi tako, 04.04.2022 ob 19:59
Ja, lahko je tudi takole, da je zeta nekako sprejel, bi mu pa bilo enostavno preveč hudo, da bi se v njegovi hiši pisali na ič.
Moja znanka je z enim tipom že 20 let. Čeden, visok Črnogorec iz zelo bogate družine. Še danes ne vem, kako mu je ime, ker ga kliče samo “moj”. Tudi poročila se ni zaradi priimka, sin pa nosi njen slovenski priimek. Enkrat mi je odkritno priznala, da jo je sram njegovega priimka in imena.
Seveda jo je sram slovenceljko kmetavzarsko. A vse odtehta to, da jo dobro jebe.