Zelo zanimivo branje
Kakor najbrž veste, v Koreji žal delamo kot kakšni roboti. Čeprav je naše gospodarstvo razvito in imajo ljudje torej več kot dovolj denarja, nikakor nimajo tudi dovolj časa, da bi mogli resnično uživati v sadovih svojega dela. Pred nedavnim sem na primer v nekem članku prebral, da Korejci v povprečju delamo več kot 2000 ur na leto. Za primerjavo: Nemci delajo kakih 1300 ur, Slovenci dobrih 1600, Japonci pa nekaj več kot 1700. Videti je torej, da Korejci delamo več od drugih. Zakaj? Najprej seveda zaradi ostre konkurence na našem trgu dela, o čemer sva že govorila, potem pa najbrž tudi zato, ker pri nas še niso vzpostavljeni mehanizmi socialne varnosti, kakršni so se že pred desetletji razvili v tako imenovanih zahodnih državah blaginje. Prve elemente socialne države smo v korejsko družbo začeli uvajati šele v zadnjem času in zato smo še danes delovno tako močno obremenjeni. Ker torej nimajo nobenega omembe vrednega prostega časa, Korejci večinoma niti ne morejo reči, da imajo kak hobi, da se ukvarjajo s kakim konjičkom.
Poglejte, v Sloveniji tako rekoč na vsakem koraku srečate ljudi, ki se ukvarjajo z rekreativnim tekom. Slovenci tudi zelo dobro veste, kako uživati, kako biti v tesnem stiku z naravo, kako na kakovosten način preživljati svoj čas. V Koreji vsega tega preprosto ni. Gre tudi za to, da ljudje, ki se upokojijo po 40 ali 50 letih trdega dela, potem preprosto ne vedo, kako bi preživljali svoj prosti čas. Dokler hodijo v službo, tisto prosto urico ali dve praviloma izkoristijo za to, da gredo na pijačo v kak bar. Pogosto tudi bolščijo v zaslon svojega pametnega telefona in gledajo filme ali pa ždijo pred računalnikom in igrajo kako igrico. Zato imamo vsaj močno industrijo računalniških igric.
——————————————
Nekateri namreč menijo, da so tako imenovani čeboli, veliki industrijski konglomerati, kakršna sta Samsung in Hyundai, ključnega pomena za razvoj države, saj se okoli njih vrti celotno gospodarsko in družbeno življenje Južne Koreje, medtem ko drugi, prav nasprotno, mislijo, da čeboli na dolgi rok pravzaprav uničujejo korejsko ekonomijo. Na kaj torej merijo ti kritiki? Gre za to, da je pod streho takega čebola združenih ogromno različnih dejavnosti. Poglejte, Samsung ima pod svojim okriljem bolnišnice, zavarovalnice, zabaviščne parke, cela stanovanjska naselja … Videti je, da peščica takih podjetij monopolizira celoten gospodarski prostor ter onemogoča svobodno konkurenco in pravo podjetniško iniciativo. Mislim, da je to precej problematično, medtem ko se številni tujci, ki pridejo v Korejo, navdušujejo nad Samsungom, saj podjetje poznajo predvsem po zaslugi njegovih dosežkov na področju elektronike in pametne mobilne telefonije. Toda v Južni Koreji na vsakem koraku srečujete različne veje Samsungovega poslovnega imperija. Pomislite, to podjetje ima v lasti eno najboljših univerz v državi. Na ta način lahko pomembno vpliva na celoten izobraževalni sistem pri nas. Ker pri Samsungu gradijo tudi nova stanovanja, ki so na trgu najbolj zaželena, imajo navsezadnje nesorazmeren vpliv na vladno stanovanjsko politiko. Kakor se morda spomnite, so pred časom hoteli izdelovati še avtomobile, a se jim na koncu ni izšlo – ta epizoda se je končala z bankrotom. Kakorkoli že, podjetniki, ki vodijo čebole, negujejo zelo tesne odnose s politiki.
To je seveda zelo problematično. Eden prejšnjih predsednikov republike, Lee Myung Bak, je bil na primer predsednik Hyundajeve uprave, preden je stopil v politiko. V tej luči vas najbrž ne bo presenetilo, če vam povem, da je vprašanje korupcije danes eden najbolj žgočih in tudi medijsko odmevnih družbenih problemov, s katerimi se spopada Južna Koreja. Seveda ni mogoče zanikati, da so čeboli precej prispevali h gospodarskemu razvoju oziroma uspehu naše države, vendar zaradi tega še ne smemo spregledati slabega vpliva, ki so ga imeli na korejsko družbo. Številni bi zato obstoječi, na čebolih utemeljeni ekonomski model radi spremenili.
Več: http://www.rtvslo.si/svet/korejci-zal-delamo-kot-roboti/446969
