Zelo zanimivo o over.net
Novice
21. julij 2004, Administrator portala
Ali se svetovanje preko interneta izplača?
Nekaterim že!
Za zaslužek na internetu obstaja v Sloveniji samo nekaj možnosti:
1. ali si internet ponudnik
2. ali si telekomunikacijski ponudnik
3. ali prodajaš konkretne izdelke
4. ali prodajaš oglase na internetu
5. ali pa za velike denarje izdeluješ internetne strani in sisteme
Večina spletnih strani pa se ubada z večnim problemom, kako preživeti. Za same vzdrževalce spletnih strani ostanejo vedno samo drobtinice, ponudniki od svoje pogače ne bodo odrezali nobenega koščka.
Spletne oglaševalne agencije prepričujejo podjetja, da se oglaševanje na internetu izplača, vendar še ne vedo na kakšen način naj bi se izplačalo, zato tudi same živijo bolj iz rok v usta. Vsi po vrsti pa se morajo ukvarjati še z drugo dejavnostjo, če želijo, da njihovo spletno mesto v poplavi spletnih portalov in strani preživi. Same spletne strani se z oglaševanjem ali samo s prodajo finančno ne pokrivajo. Če pa določena spletna stran ali portal ne napreduje, izgubi še tiste uporabnike, zaradi katerih bi morebiti kaj zaslužil. Tako se izvaja selekcija, le najmočnejši in najbolj iznajdljivi bodo preživeli. Ostali bodo samo za kvantiteto. Koliko časa bo trajala ta evolucija?
Sedaj se zastavlja vprašanje, ali se zdravstveno spletno svetovanje spletnega sistemu http://med.over.net resnično izplača? Seveda se, a se zaradi ignorance in neznanja tega le redki zavedajo. Zdravstvena politika gotovo ne.
V zdravstvu zija ogromna luknja, ki pa ni na vrhu, ampak na dnu, kjer so številne težave ljudi, ki bi jih lahko zmanjšali ali celo preprečevali s pravilnim pristopom, osveščevanjem, preventivo. Politika in država se tako zaman trudita na vse pretege, da bi zapolnila izgubo in napolnila vrečo. Nihče, skoraj nihče pa se ne vpraša, ali ne bi bilo bolje, da bi luknjo na dnu začeli zmanjševati in ožati, da bi tako manj denarja odtekalo. To pa lahko naredimo samo z učinkovito preventivo, osveščanjem o racionalni izrabi zdravstvenih storitev. Seveda se to tudi izvaja, vendar spet vprašanje, ali racionalno. In, ali na pravi način? Spletno zdravstveno svetovanje je sodoben pristop, ki zagotavlja informacije 24 ur na dan, obenem pa nudi anonimnost in tudi varnost, da uporabniki vprašajo brez strahu tudi najobčutljivejše teme.
Vzdrževati tak spletni zdravstveni sistem ni mačji kašelj, ampak zahteva veliko organizacije in veliko dela, seveda tudi veliko stroškov. Vendar, če naredimo obračun, se vključevanje spletnega zdravniškega svetovanja in preventive v običajni zdravstveni sistem na dolgi rok izplača.
Vsak obisk pri zdravniku za najbolj običajen pregled stane državno blagajno vsaj povprečno, 2000 tolarjev, brez receptov in kakšnih bolj specialističnih pregledov.
Kako živijo zdravstvene ustanove? Vsaka zdravstvena ustanova dobi glavarino vsak mesec. To pomeni, da za registrirano in prijavljeno število uporabnikov določenega zdravstvenega doma ali institucije, ki spada pod okrilje ministrstva, prejmejo vsak mesec prejme glavarino cca. 2000 tolarjev. Če vzamemo pod predpostavko, da ima nek zdravstveni dom 15.000 pacientov prejmejo mesečno 30.000.000 tolarjev. To so predvsem pacienti splošne družinske medicine,naprimer: psihiatrija nima glavarine. Poleg tega, pa zavarovalnica plačuje vsak pregled posebej. Kot smo omenili, stane osnovni pregled 2000 tolarjev, psihiatrični pregled ali posvet, pa od 6.000 tolarjev naprej. Več kot jih v zdravstvenem domu opravijo, več jih treba tudi plačati, torej, več kot je obiskov v ambulanti, več stroškov ima zavarovalnica. Zdravniki pa lahko opravijo samo določeno število pacientov v delavnem času.
Kje potemtakem vidimo racionalnost spletnega zdravstvenega svetovanja?
Če le en zdravnik iz omenjenega zdravstvenega doma odgovori na 10 vprašanj, zastavljenih preko spletnega portala na dan, lahko posplošeno sklenemo, da je zavarovalnici v osnovi privarčeval 20.000 sit. Če preko spleta uporabnikom odgovarja 10 zdravnikov, na dan privarčujejo zavarovalnici minimalno 200.000 sit, v enem mesecu (20 delovnih dni) pa ta znaša prihranek že 4.000.000 tolarjev.
Če pa predpostavimo, da določen odgovor ostane v bazi sistema in ga lahko preberejo tudi drugi uporabniki, ki tako najdejo rešitev svojega problema, ne da bi obremenjevali zdravnika, pa je prihranek realno lahko mnogo večji.
Če v enem mesecu določen odgovor prebere samo 100 ljudi, lahko privarčujemo do 400.000.000 sit mesečno. Seveda vsa ta baza odgovorov in vprašanj ostane ne internetu, dokler je tema aktualna.
Vložek je glede na učinek in doseg populacije pravzaprav zelo majhen. Torej, kje se izplača takšno svetovanje, če je vsako vprašanje in odgovor brezplačen, brez registracij? Gre za ozaveščanje o učinkoviti izrabi zdravstvenih storitev in glede samega zdravja.
Pokrivanje stroškov pa je, če za spletnim sistemom ne stoji sam zdravstveni sistem, druga težava – edina možnost je oglaševanje raznih produktov, od katerih lahko pokriješ maksimalno 25 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vseh stroškov funkcioniranja. Kot druga možnost pa se postavlja možnost, da vsak odgovor zaračunaš. To pa v majhni Sloveniji pomeni skorajda nič vprašanj, še tista, ki so, pa želijo biti neobjavljenja. Navsezadnje so plačana, zakaj bi jih morali tudi javno objaviti? Če je torej zaračunavanje pomeni mnogo manjši interes, torej skorajda nič vprašanj, je posledica jasna – premalo vsebine za naključne bralce in obiskovalce. Če je torej doseg manjši, je manjše tudi osveščanje in zamisel zmanjševanja finančne luknje v zdravstveni blagajni na dolgi rok pade v vodo.
Vendar pa obstajajo ljudje, posamezniki in organizacije, ki se zavedajo svojega poslanstva in prostovoljno delajo in izvajajo svoje poslanstvo tudi v svojem prostem času.
Tako zaradi preproste človeške lastnosti čutenja in prepričanja, da ni vse v denarju, lahko nastane in deluje sistem kot je http://med.over.net, ki ga danes obiskuje že preko 300.000 uporabnikov. Brez enih ni drugih in samo tako lahko učinkovito deluje.
V štirih letih, kar portal Med.Over.Net obstaja ,so uporabniki postavili že preko 74.000 vprašanj, na katere so strokovnjaki in zdravstveni delavci portala, ki odgovarjajo brezplačno, tudi odgovorili vprašanj. Kar znaša – glede na zgornji izračun najnižje vzete vrednosti zdravstvene storitve – znaša minimalno 148.000.000 tolarjev prihranka v zdravstveni blagajni, ki ni nikjer zaveden. Kje so tisti, ki so še vse ot samo prebrali?
Primož Cimerman
Več informacij: Med.Over.Net