Včasih res ni bila taka. Sicer je vedno imela dokaj visoko mnenje o sebi, a ni bilo moteče. Pač samozavest serijsko. Po kar nekaj letih zakona finančno stojimo precej dobro, zaradi veliko višjih prihodkov, večino plačujem jaz, ona pa naredi doma kakšno stvar več, čeprav mnogo stvari še vedno čaka mene.
Moti me predvsem to, da vseh zadevah praktično pričakuje, da je po njeno. Oprema za bajto, vrt kupim jaz, a kaj se kupi, odloča ona. Če njej ni všeč, se je pripravljena mulit ali skregat, ni problema. Pravi, da ima boljši občutek za dizajn. Kam bi šli? Odloča ona. Kaj bi jedli, odloča ona in če ona nečesa ne mara, se tega ne je, ne kuha. Pa imamo lahko z otroci zadevo zelo radi.
Dodatno viha nos nad vsem. Moji starši niso dovolj dobri, so čudni. Vem, da so daleč od idealnega, a jih ne moreš spremenit, je kar je. Tudi njeni so svojega denarja vredni, a sem z njimi prijazen, čeprav me ne marajo preveč. Ona z mojimi ni prijazna, vsakič je na pol prisila ko gremo tja, drži se, ignorira, nesramno kaj komentira, itd. Sem ji že 100x rekel, da naj neha, ampak nič ne pomaga. Njej ni, kako se obnašajo, kakšni so do otrok in to je to.

Prišlo je tako daleč, da se skoraj dnevno skregamo zaradi tega. Ukazuje otrokom, ukazuje meni in ko je kaj narejeno, običajno ni dovolj dobro in po njenih standardih, kar spet pomeni, da ji ni všeč in se ne zadržuje v izražanju tega mnenja.

Primer od par dni nazaj, ko sem celo popoldne urejal igralo za otroke, postavil, pobarval in imel na lokaciji, kjer bom potem še enkrat barval. Cel dan je ni blizu, konec dneva pride mimo, ne komentira ničesar, ampak samo reče “tole ne paše sem, ampak tja”. Ko sem jo dobesedno poslal nekam s tem odnosom, je bila pa užaljena, pa kaj mi je.

Resnično je imam dovolj. Poizkušal sem ji to že razložit, pa ne gre nikakor, ker ona je popolna, ona ne vidi problemov, spet samo jest kompliciram in mi je potrebno povedat stvari, ker drugače niso tako, kot si jih je zamislila. Prišlo je celo tako daleč, da ni več dovolj, kaj je potrebno naredit in kako, ampak tudi kdaj. Če bi človek se lotil nekega dela, se ga ne bi smel, če njej tisto sekundo to ne paše, ker ima nekaj drugega v glavi, kar bi se moralo naredit.

Skratka, mislim, da sem dovolj star, da imam svoje mnenje in ne potrebujem dovoljenja za vsak vdih. Ne vem od kje ji ta prepotentnost, važnost in ideja, da je njena edina prava, ampak uničuje zakon oz. vsaj moj pogled na vse skupaj. Nimam čisto nobene volje sploh priti domov, kaj šele doma kaj počet. Ona ne razume in sem “len”, “se mi ne da”, “ne vidim pravega dela”, “ne naredim dovolj dobro”, ona toliko veliko dela, je zmatrana, ne zmore, jamra in jamra.

Očitno bo rešitev ločitev, pa naj komandira samo sebe ali si najde drugega, ki jo bo gledal in financiral, jest pa bom tudi lahko delal po svoje, pa čeprav bo že zaradi otrok večni kamen okoli vratu.

Jaz druge ideje nimam več.

Za to si kriv sam. Nisi ji postavil nobene meje. Imam jaz tudi dovolj denarja za lagodno življenje pa se vseeno zelo trudi in je človeska. Je pa res da sem zaropotal kar nekajkrat. Ko zacne ukazovat jo gladko ignoriraj in mirno reci ne, tako in tako bo

Naporna zenska. Pretirano samozavestni ljudje me spravljajo ob zivce. Ce se do zdaj nisi navadil na njene fore, bo cedalje tezje.

Poglej citirano. To se mi zdi ena izmed možnih rešitev, samo se moraš res odločiti kako bo – in potem to tudi narediti.
Za kakšno zadevo pa že vnaprej povej, da njej prepuščaš odločitev – in izvedbo.

ona te ne SLIŠI

ona zaradi nekih svojih prepričanj sliši nekaj čisto tretjega, kar ji ti poveš

moj mož ima podoben problem

primer:
imam stanovanje, ki ga oddajam. najemnik se je izselil in ga je bilo treba malo renovirat. zakitat, prebelit, prebarvat….
skratka, mož je vztrajal na tem, da bo to on naredil. super, nisem niti tega pričakovala od njega
in je bil v stanovanju cel dan do poznega večera

in ko je prišel domov, sem ga vprašala – “ikaj si vse naredil?”

je znorel, kaj se delam norca iz njega, da ne bo več nič naredil tam. bla bla

on je razumel moje vprašanje kot kritiko, da je bil cel dan tam in nič naredil, mene pa je samo zanimalo, koliko je narejenega in koliko je še ostalo

pa še cel kup takih gluhih telefonov imava. ker ima totalno zjebano samopodobo in vsako besedo jemlje kot kritiko. če ga pohvalim, pa razume, da se norca delam iz njega

poskusita z zakonsko terapijo. da ji svetovalec razloži tako, da bo ona razumela, kaj ti s kakšnim svojim stavkom misliš. drugače je to verjetno zakon na poti v propad

99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zakonskih problemov je v nezmoznosti komunikacije.
Je pa dobra stvar to, da ce je volja in interes, se tega da z malo truda nauciti.
Je poln internet, pa gotovo se tudi pri nas najdejo kaksne delavnice.

Če želiš in misliš da je vredno reševati zakon bi vama predlagala zakonsko terapijo. Mogoče bo zmožna videti in razumeti če ji nekdo zunanji pomaga te slišati. Ker trenutno te ne sliši. V bistvu to ni nikakršna samozavest, ravno obratno. Ima problem s kontrolo. Običajno je to znak drugih prolemov ki jih ima sama s sabo. Z ločitvijo boš sicer kao rešil problem, ampak v resnici ga ne boš. Ker bo še vedno tako delala z otroci in s tabo kadar bo le imela možnost. Premisli in se odloči koliko ti ta zakon pomeni. Če vidiš vsaj majhno možnost da se stvari spremenijo s pomočjo, potem mislim da je vredno da si data šanso.
Vso srečo.

Če ona ni sposobna videti, slišati in sprejeti, da ni tako popolna kot misli, da je, bo težka.

Oba bi morala stopiti korak nazaj, priznati svoje napake, narediti kompromis in se tega držati, ko stopita spet korak naprej. Tako pa vsak vleče na svoj konec, vsak je prepričan v svoj prav in vidi le napake drugega.

Res pa je, da si glavni kruhodajalec v hiši in bi v primeru ločitve in naših sodišč lahko potegnil kratko, a s časom bi bil ti vsekakor na boljšem, ona pa na slabšem, razen, če si najde copatarja, ki jo bo financiral in ji kimal. Take ženske sicer nikoli ne bodo priznale, ampak jim bo jasno, da so iz rok spustile super moške zaradi lastnih kapric.

Te popolnoma razumem, ti dam čisto prav, da so takšne avše. Zakaj misliš, da sem toliko let sam in delam, kar hočem. Deset let teženja, pa nisem več zdržal, pa sem kolikor toliko trden. a kar je preveč je preveč. Nikoli ni bilo nič prav, karkoli sem rekel ali predlagal. pa tudi, ko sem ji rekel, da če misli, da bo vse po njeno se moti, grem raje zase. In je začela, kako bom brez nje in še in še. Sem ji pustil stanovanje, dobro, da sem obdržal staro hiško, kjer sva zdaj s kužkom kot kralja. Moj nasvet, čim prej za sebe, dokler še imaš živce.

Ko so otroci vmes, je hudič.
Grem stavit, da bi se mnogi moški takoj ločili, če vmes ne bi bilo otrok. Tako pa nočejo prizadeti otrok, jih nočejo 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pustiti nori ženski, nočejo skozi vojno, da bi otroke sploh videli, itd. Vsem je jasno, da se ob ločitvi že tako nori ženski popolnoma zblede in temu primerno netijo prepire in vojno na vse področjih in preko vseh nivojev. Otroci žal postanejo žrtve manipulacij, hkrati pa morajo videvati nove “jebače”, ki jih ženska testira, da bi bil en primeren za financiranje še naprej.
Tako mnogi moški požirajo marsikaj, da otroci vsaj toliko odrastejo in gredo po svoje, zato pa je toliko ločitev tam okoli 50. leta. In ne, niso to krizna leta moških, kot jih rade ženske označijo. Ampak so to leta, ko moški nima več otrok doma oz. niso več majhni in odvisni in lahko zadihajo svobodneje, rečejo ženski naj bleja v luno, ker je ne bo več poslušal in odidejo. Ali v hobije, od doma, ločitev…odvisno kako hudo je bilo prej.

Ženskam pa nič jasno, ostanejo stare, zoprne in bevskajo dalje. Videno miljonkrat.

Vsake tolk časa morš mal (verbalno) ponoret pa se bo naglihala. Če to ni v tebi se boš moral potruditi. Tako ponovno vzpostaviš ravnovesje v odnos, ko gre nekdo predaleč. Enkrat je to ona, drugič si ti itd. Čar odnosov.

verjetno to malo drži,meni je enkrat 10 letni otrok rekel,da moram malo “ znoret” na njegovega očeta in bo dal Mal mir,da ne smem kar neki prenašati,pameten nasvet,mož sploh ni dojel sprva tako je bil presenečen,sem malce povzdignila glas,haha .

Moja starša sta imela podoben odnos, čeprav je tudi oče delal veliko napak. Sta se razšla in potem sem bila jaz prisiljena sprejeti očetovo vlogo – nenehno materino kritiziranje in komanda. Majhen otrok pač ne more iti na svoje.

Bivša je bila popolnoma enaka!
Ampak zato je tudi BIVŠA 😉😉

Potrpi, saj te še ne tepe….

Jaz sem tudi taka krava postala. Kako naj si pomagam? Zaradi težnje po popolnosti, po vsemu imeti nadstandardno urejeno, stanovanje, službo, otroke, vse 1A sem opazila, da mož v tempu ni sposoben slediti in potem se spravljam nanj, da je apatičen in len. Hm. Hvala za ta zapis. Veliko moram razmisliti.

Ta je pa huda. Ne bi ti bila v koži 🙂

No, lih ločitev ne, en dober pogovor pa vsekakor. Pa ji povej tudi to, da razmišljaš tudi o ločitvi kot opciji. Čudno, da se je tako spremenila. Morda tega le ni pokazala na začetku ali je le nezadovoljna z življenjem in ji nikoli nič ni prav. Poskusita se sprostiti malo bolj, lahko da je preobremenjena. Ne vem.

V sodobni pozensceni druzbi je to STANDARD! Tako je v TV nadaljevankah. Tako je doma. In to dokazujejo statisticne razuskave. Ce druzba celo zivljenje pumpa zenski ego, moske pa kastrira, drugace niti bit ne more. Izjeme so zveze/zakoni v katerih je zenska kako izrazito odvisno od moskega. Pa se v teh to ne traja vecno.

Imela sem neko obdobje, ko se mi zdi, da sem se do moža podobno obnašala. No, morda ne ravno toliko kot tvoja, ker je bil bolj problem, da se je mož besedno umikal in bolj kot sem sitnarila, bolj je bil tiho in potem je bilo še slabše, ker sem se počutila odrinjeno in zavrženo.
Potem sem se začela bolj zavedat mojih sitnarjenj, on pa je tudi večkrat začel odgovarjati nazaj. In veš, kaj je najbolj pomagalo? To, da mi je zabrusil nazaj. Hecno je, da sem običajno kar utihnila 🙂 Tako, da ne se umikat, ampak pogumno ji povej svoje. Poskusi in boš videl.

MojaMoja, pri meni se pa moj partner obnaša tako kot tvoja do mene.
Odkar ima novo službo je postal zvišeni in ukazovalni.
Najboljše, da ji poveš svoje ,pa bo.
Jaz sem bila nekaj časa tiho in molčeča ,ko mi je moj nekaj poveljeval. Pred kratkim mi je pa to nenehno nerganje dvignilo pokrov in nisem več tiho in očitno deluje,ker se je umiril.

Glede na napisano imaš več moznosti:
– da se ločiš
– da jo vsake toliko časa nabutaš
– da nehaš biti copata, se postaviš zase kot ta prav dec in jo po hitrem postopku postaviš na realna tla

Predlagam ti tretjo opcijo za začetek, če ne bo šlo potem pa prvo opcijo.

Sva na “istem”, kolega. Tudi jaz počasi izgubljam upanje, da obstaja kaka možnost, da ji dopovem, kje so zame meje sprejemljivega.

Tu nekje, ja.

Dragi avtor
Lahko ti povem to, da sem mislil da berem svojo zgodbo.
Do potankosti popolnoma skoraj vse isto.
To ne morem verjet (razen da je pri nas namesto igral kaj drugega)
ZAPOMNI SI ENO, KO SE POROČIŠ SE REČE DA SE DRUG DRUGEMU BOSTA PRILAGAJALA
TO JE SAMO FARSA IN FIGA V ŽEPU.
SAMO MOŠKI SE BO PRILAGAJAL ŽENSKI,ONA PA TUDI SLUČAJNO NE.
ČE MOŠKI TEMU NASPROTUJE IN SE NE STRINJA , NASTOPI KREG ,KUHANJAE MULE, DOLG NOS IN TIŠINA -SLIKA JE ZVOKA NI.
TO SO ŽENSKE ŠE POSEBNO VELJA DA TAM KJER JE RES VSE POŠLIHTANO IN JE VSEGA DOVOL NASTOPI FAŠISTIČNO ŽENSKO PREVLADOVANJE.
Avtor svetujem ti,delaj na sebi,delaj doma samo toliko kot je potrebno,najdi si svoj hobi ,PA
pravi prijatelji naj ti v življenju največ pomenijo.

Bravo Marjan prav to sem hotel napisati,pa si me prehitel.