Žene podjetnikov
A ker on služi denar, ima zato proste roke v vsem drugem, partenrka pa mora biti srečna, da je full time kuhačica, peračica, čistačica, varuška, prevoznik,… poleg seveda svoje službe. Takšna žena je res terna – zanj. Brezplačna služkinja, varuška in rodilja. Ampak ne misli, da so to sanje vsake ženske, ki potem vse srečne gledajo njegovo božanstvo velikega businessmana na piedestalu in niti pomislijo na to, ali je res nujno potrebno vsak dan priti domov ob 23. uri.[/quote]
ne takšna,
glej, saj si se že s svojim nickom opredelila.
Če nisi žena takega moža, torej nimaš lastnih izkušenj in je tvoj komentar zgolj povzet iz rekla-kazala-sodelavka-soseda-znanka-teorije, nikakor ne torej iz lastne prakse. Tvoje sporočilo je zgrešilo bistvo med pogovorom oseb, ki take izkušnje imajo.
Če pa si, potem pa res ne spoštuješ osebe, ki je tvoj partner, ker imaš očitno zelo veliko težavo s svojo samopodobo in partnerskim odnosom.[/quote]
Sem bila, pa nisem več, ker mi na kraj pameti ni prišlo, da bi takšno stanje prenašala v nedogled. Ob zagonu firme se potrpi, ja, to se je razumelo samo po sebi. Kot rečeno, v nedogled pa ne.
Če se nekdo odloči za družino in partnerski odnos, mora pač vedeti, kaj to pomeni. Vsekakor ne to, da se vse razen financ fura samo na enem partnerju.
Oprosti, ampak to je pa bullshit. Se pravi, da naj ženka lepo doma čaka z otroci, pošlihtanim stanovanjem/hišo in vsem ostalimi obveznostmi, ker on ne pije?
Veš, partnerstvo je zaveza obeh in kljub temu, da imava uspešno firmo, od moža pričakujem, da bo sodeloval pri družinskih zadevah kot so vzgoja otrok, pospravljanje,… Meni se ne zdi prav nič enakopravno, da jaz oddelam svoj 8 urni delovnik, potem porihtam hišo, otroke, psa in čakam na njega, ki si očitno dela ne zna zorganizirati v tej smeri, da bi imel čas za družino.
Pri nas so stvari dogovorjene tako, da se z delom zaključi najkasneje ob 17h, smo skupaj, če pa je potrebno še kaj opraviti, to narediva potem, ko otroci zaspijo.[/quote]
maskica,
Ali si ti tista pri vas doma, ki drži “vse vajeti v rokah” in “nosi hlače”, po moško?[/quote]
Ker? Res, ne razumem vprašanja! Ker od moškega pričakujem sodelovanje pri vzgoji otrok in vključenost v družino, sem matrona?
Poglej, nekaj je biti uspešen, drugo pa je biti odsoten. In priznam, ne vidim smisla v vezi, kjer očeta ni oz. pride, ko otroci in jaz spimo in so skupni kontakti zavoljo slabe organizacije in preeeevelike vneme zreducirani na nedeljska kosila.
Sem hci starsev uspesnih podjetnikov. Kot otrok sem strase videvala morda 5 ur tedensko. Hranil in vzgajal me je dedi. Oz. sama sem se vzgajala.
Res je, da sem imela vec kot 100 punck, polic premalo, kamor bi dala se ostale igrace. A starsa ni bilo blizu. Samo delo, delo in se enkrat delo. Materialnih dobrin ful, a kaj ko jih ni nihce koristil, saj ni bilo prostega casa. Npr. kupila sta si ful hudo jadrnico. In po letu dni postekata, da niti nimata casa jadrat, saj sta delala non-stop. Pa sta jo prodala. V garazi sem imela 5 koles, a kaj ko imam le dve nogi.
dala bi vse na svetu, da bi starsa bila v normalnih sluzbah, da bi popoldneve prezivljali skupaj, ali vsaj vikende. Nisem potrebovala toliko igrac, le toplo mamino roko in ocetov poljub za lahko noc.
Oce je umrl za srcno kapjo v pisarni, mami je pa odtujena od svojih otrok.
Glede debelosti? Ja, tudi pri nas je slo nekako tako. Z leti se je oce podebeljil, dobil sladkorno, shujsal do maximuma itd…
Ni imel casa poskrbeti zase do te mere, da bi vsaj 10 let dlje zivel. Ko je umrl sem bila mlada. In ravno teh 10 let manjka, ko bi imela jaz in on cas, da se kaj pomeniva. Jaz odraslejsa in bi manj divjal po svetu.
Toplo priporocam zenam in mamicam, da ce ze dela moz oz. oce, naj ostanejo doma z otroci. Kurc gleda imidz, sloves, denar, ko pa ni ljubezni in roke, ki bi te pobozala, ko si zalosten.
Denar mi ne smrdi, a se manj starsevska ljubezen. Dajte bogu ( svojemu otroku), kar je bozjega, in cesarju, kar je cesarjevega.
Objem.
5,
Hvala za tvojo podeljeno življensko zgodbo.
Vsi vemo da so skrajnosti – takšne in drugačne. Smo tudi družine, ki imamo podjetja, finančno preskrbljeni, pa ne zasipavamo otrok z vsem mogočim, pa čeprav bi jih lahko, samo zato, ker bi s tem pokompenzirali primanjkljaj družinske ljubezni in topline. Ker pač starši ne razmišljamo tako in se zavedamo, da vsaka prosta minuta, ki jo preživiš z otroci, šteje. Otroci prehitro odrastete in greste po svoje.
Toda poglej. Danes tudi tiste mame, ki ne delajo v domačem podjetju in so po službah, garajo po cele dneve (kar beri zgornja sporočila), ker danes tudi skoraj ni več služb z delovnikom od 6h do 14h, oziroma najkasneje do 15h, ker ne živimo več v času socializma.
Se pa strinjam, da če mama lahko-predvsem takrat, ko pri sebi razčisti, da če bo zmožna kljub dobri izobrazbi, hudi emancipaciji in želji po karieri ostati doma z otroci, naj raje ostane doma.
Veš, še nekaj je, dandanes so sodobne mame mnogo bolj enakopravne moškim glede položaja na delovnem mestu in zaslužkov, kot so bile lahko pred leti – in nekaterim to zelo zelo ustreza, in veliko jih ima posledično tudi doma komando nad celotno družino, tudi nad svojimi moškimi. In verjamem, da bi se težko zato odločile, da bi ostale doma in se zato zelo rade izgovarjajo na denar, da pač nekdo mora služit…. In verjamem, če mož zasluže bolj malo, da je potrebno delati.
Res je, z denarjem si kupiš osnovne življenske potrebščine, potrebno je plačati račune in vse ostalo, pa privoščiš si skupne družinske počitnice, a hudo narobe je, ko nekoga/nekatere zasvoji in ga pač postavljajo na prvo mesto v življenju. In ne znajo nehati in postaviti meje še razumnega.
No, pri nas je situacija malce drugačna. Sem namreč jaz tista, ki imam svoje podjetje,mož pa je zaposlen v javni upravi za 800 €. Imava 2 otroka, kredit za hišo,…..Mož se je ravno letos odločil študirat in ga pri tem podpiram. Je v normalni 8urni službi, trenutno popoldneve posveča pradavanjem in študiju. In kaj to pomeni za mene? Veliko organizacije, malo prostega časa, in ogromno optimističnih misli, da bomo kmalu več skupaj.
Včasih zasledim debate o tem kdo bi moral koliko delat oz. dat od sebe v gospodinjstvu, kdo več zasluži,… Jaz imam 2x večjo plačo kot mož, plačujem večino stroškov, poleg tega skrbim za gospodinjstvo (nakupovanje, kuhanje, pospravljanje (no enkrat na mesec mi pride generalno pospravit čistilka, ki jo sama plačam), vozim otroke v vrtec in jih hodim iskat. Kljub temu, da sem privat sem si čas oz. delo organizirala tako, da razen ob ekstremno redkih situacijah, ko grem na službeno pot, delam po 6 ur. Ne bi bilo problema delati 10 ali 12 ur. Lahko bi imela še enkrat večjo plačo pa ni vredno. Živimo udobno, ne zapravljamo, sem pa tja si privoščim kakšno razkošje (kar je zame že, da si grem brez problema ogledati drago kulturno predstavo). In ne jamram, da sem za vse sama, da toliko in toliko zaslužim in bi mož moral delati doma toliko več. Zavedam se, da imam srečo, da smo zdravi in se imamo radi. Imam krasnega moža, pridnega (to, da se je odločil za študij, ki mu bo posledično prinese tudi boljšo plačo nadvse cenim), delavnega (če je le možno po svojih najboljših močeh kaj pripomore, poleti poštima vse okrog hiše, kar se da sam naredi,…), najboljšega očeta za svoje otroke (vsak dan zvečer si vzame vsaj 1-2 uri za ukvajranje z njima in se potem uči pozno v noč) in predvsem se zavedam, da sem si sama zorganizirala življenje takšno kot je. In uživam v njem, v vsakem trenutku posebej, tudi v tistih, ki na prvi pogled niso videti ravno prijetni. Je pa trajalo kar nekaj časa, da sem prišla do tega spoznanja oz. začela gledati na svoje življenje skozi drugačne oči 😉
Lepo napisano, se strinjam s tabo, raje manj denarja, pa da imajo otroci kaj od staršev.[/quote]
Ma joj, saj tole je res za zjokat, samo malo preveč poenostavljeno je pa tudi. Mi nismo imeli nobenega denarja, pa mamine tople roke tudi nisem bila deležna, očetove bi pa bila, če bi je mati ne preprečevala. Tako da res ni za posploševat. Če je nekdo podjetnik in se zaveda, kaj odgvornost imeti družino pomeni, je lahko enako dober starš kot en zaposleni.
Aja pa še podvprašanje: zgoraj ena piše, da če moški dovolj zasluži, da dajmo ženske ostat doma. kaj pa obratno, jaz bi namreć s svojim podjetjem zaslužila dvakrat toliko kot sedaj oba skupaj zasluživa, pa še doma bi delala, ampak moj gospod mož noče razmišljat o tem, da bi ostal doma in bi se ta čas, ko bi jaz delala, recimo ukvarjal z otrokom, da ne bi bilo treba iskat babi dedi varstva :))) Malo za hec, mal pa tudi zares. Imam občutek, da mnogi moški ne bi zdržali tempa doma 🙂
Nisem brala ostalih. Te pa čisto raumem in tudi mene bi to motilo. Družina je na prvem mestu!!! Tudi moj bi lahko ostajal dalj v službi, občasno se to tudi dogaja, ampak zaveda se pomena družine in je v 70 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} doma ob 16 uri. Sem mu tudi povedala, da imam raje manj denarja in več od njega.
NI ravno veliko tem na tole … pa bi bilo dobro.
Jaz sem otrok staršev, očeta, podjetnika in HB je bila mama v službi, ker ko se je oče poškodoval, smo imeli od njega NIČ dohodkov. Plačevat je bilo treba prispevke, denarja pa ni bilo, mama je bila v službi od 7:30-15:30. Če bi lahko jaz odločala, bi jo poslala delat za cel dan+vikende, da bi zaslužila še več, ker nismo imeli skoraj za osnovne stvari, kaj šele za kakšne lepše obleke, spodobno obutev. Morje in dopust pa tak je bila že višja znanost, nedosegljivo …
Meni to, da sta bila sicer fizično ob meni, ni pomenilo NIČ, ker mi itak nista, razen tega, da sta pač bila fizično nekje prisotna, nič pomagala ali stala ob strani- v šoli mi nista pomagala, niti nista znala, čustveno sta bila odtujena od otrok, tako da se nisem imela komu zaupat, mama otopela, fotr neumen … za vse sem bila sama, pa še denarja nisem imela od njiju. Meni je bilo bedno, hitro sem se odselila, že pri 20, med študijem.
No, zdaj imam svojo družino in po 5 letih v službi in s 3 otroki, z moževo NIČ pomočjo, ker je gradil svoje podjetje, sem preprosto morala pustiti službo (oz. sem zavrnila neko daljšo službeno odsotnost, ker mi mož ni pustil iti in so me odslovili, takrat leta 2011). Zabrusil mi je, da za mojo kariero ni prostora, da sem pa lahko v službi pri njem. Zaradi otrok sem se odločila tako – da je bil nekdo doma, skuhal, pospravil, jim pomagal, jih razvažal na dejavnosti, jih miril, ko so jokali ect. seveda se je nakopičilo tudi delo v podjetju, ki ni samo pisanje 3 računov na mesec, ampak veliko več, ker so tudi zaposleni, projekti, ko je treba pripravljat dokumentacijo itd.
Finance zgledajo tako, da nakazano plačo v neto obliki vrnem možu (prispevke pač moramo nakazati državi, ampak so itak minimalni) in si potem lahko vzamem iz njegove vreče, kolikor rabim za hrano, družino. Za osebne stvari sicer lahko tudi vzamem, ampak je jezen (oblačila, frizer 2x na leto). Ne morem si kupiti avtomobila itd., tako da sem brez. Večje investicije, npr. omara, kavč, beljenje … ne odločam jaz in kupimo, ko se možu zdi, da bi kaj menjali (ponavadi je to, da ga jaz prosim veliko časa, pa tudi otroci potem začnejo malo pritiskat).
Problem nastane, ker so v podjetju dobri in slabi časi, slednjih precej več. Potem ni denarja za nikogar, ker tudi iz tiste vreče z mojo plačo gredo finance v podjetje … in sem spet tam, kjer sem bila kot otrok, brez denarja. Žal mi je, da sem tam, kjer sem.
NE SVETUJEM, da ste v moževem podjetju. Imejte svoje dohodke, od njega pa zahtevajte, da se ukvarja z družino toliko, kot se morate vi po službi. Če boste v svoji službi, boste imele še lasten krog prijateljev, sodelavcev, ki ne bodo hkrati moževi. Jaz sem na koncu brez denarja, brez prijateljev in čisto sama. Imam samo otroke, ampak tudi ti bodo šli po svoje.
Pa še glede tega rejenja – tudi moj mož se je nenormalno zredil in ima slabo zdravstveno stanje, ker poje stoje, ponoči, cel dan brez hrane … ko bo umrl, bom jaz spet za vse sama. Ne vem no … tista, ki se odloča, VELIK OBVOZ od tega, da ste sodelavka svojemu partnerju. Kakor hitro boste naredile to, je konec zakonske zveze, verjemite. Če se mož ne bo strinjal z vašo službo, ločitev in konc, ker NIKDAR ne bo boljše.
Mida sva na pol privat , se pravi imava del večlastniškega podjetja. A zakaj? Ker sva hitro videla, da je možno imeti ali podjetje, ali pa družino – obojega uspešno furat se ne da. Ja, komot imaš podjetje in družino, če ti družino 100% fura nekdo drug (žena) in otroke vidiš samo spat. Če sta pa v podjetju oba, to enostavno NI FER do otrok, ki so samorastniki.