ŽENSKE BODITE DOMA-ABSURD
Imam osemnajstletnico, in desetletnico.Sama nisem bila v vrtcu,in tudi oni dve ne.O travmah o katerih ti govoriš ni pri na ne duha ne sluha.
Imam podjetje in možnost da sem jih lahko imela doma.Bodi prepričana,da se da vse.Vzgoja,gospodinjstvo,računovodstvo.Tiste travme o katerih govoriš bolj opažam pri tistih,ki so v vrtcu (preklinjanje,pretepanje…)
Zame je to,da sem jih lahko imela doma največji privilegij ,ki sem ga dobila v svojem življenju.
Se gledala včeraj trenja.. in se definitivno ne strinjam z tezo- ženske bodite doma…Sama sem po porodu ostala brez službe … svojo drugorejenko pa dala v vrtec (hvalabogu da naše območje ni problematično kar se tiče polnih vrtec-pri nas je prostora za vse dovolj)…Sem doma drugorejenka pa pri 14 mesecih nadvse uživa v vrtcu.. Tudi sama si medtem časom malce oddahnem, aktivno lahko iščem službo, grem na kakšno izobraževanje…Si pa nadvse želim v službo….Doma definitivno ne bi ostala tudi če mi bi finance dopuščali.. Sedaj sem seveda primoran.. vendar upam da bom kaj našla..Je pa res, da bi verjetno če ne bi bilo prostora v vrtcu imela drugorojenko doma in seveda dala prednost tistim otrokom, kateri starši hodijo v službo in res potrebujejo varstvo.., sama pa bi se poskušala doma čimbolj posvetiti otroku…, pričakovala pa bi da bi v primeru, da sama dobim službo imela prosto mesto v vrtcu potem tudi jaz, ko bi varstvo potrebovala.. V glavnem sem res tisti tip ženske ki službo in okolje v službi močno pogreša ima pa tudi svoje otroke nadvse rada, vendar zaradi “njih službe ne bi pustila” …..
ko bom umirala se bom najprej vprašala kaj sem v življenju naredila dobro; prva misel bodo, predvidevam, otroci, potem pa še vse tisto, kar tudi počnem poleg tega, da sem mama in kar me osrečuje. In če teba osrečuje, da si doma in da si z otroci, potem je to najboljše darilo, ki ga lahko daš svojim mulčkom.
Moja perspektiva (govorim samo zase): študirala sem kar nekaj let in se s študentskijm delom ves čas sama preživljala, zato da lahko zdaj delam to, kar sem si vedno želele. In tega ne mislim popolnoma opustiti, zato, da bom ostala doma z otrokom. To je moje mnenje.
Mislim da o življenju ne veš popolnoma nič.
Pred nekaj dnevi sem prebrala nekje temo o novodobnih fehtarjih pred Maxijem.Menda klošarijo otroci iz bolje situiranih družin.Pa ne zato ker bi potrebovali denar,to delajo zato ker protestirajo proti njihovi vzgoji in temu da niso imeli nikoli nič časa zanje ampak samo zase.Ti to kaj pove?
Na tem mesto to debato prekinjam.
Jaz si ne predstavljam biti doma še celo porodniško ne.
Rada imam svojo kariero in moja družina ni popolnoma nič prikrajšana zato.
Svojim željam in potrebam se ne nameravam odpovedati, zato pa imam moža, ki me nadomesti, ko me ni.
Ne moreš samo dajati ampak si lahko nekaj tudi vzameš.
Glede varstva imam najeto gospo, ki čuva mojo punčko, ker imajo vrtci omejen delavni čas in mi zato ne ustrezajo. Bilo bi mi pa vseeno ali je v vrtcu, babici…
Lp, Tanja
Ženske pazite na nivo, če ne bom začel brisati.
Kometiramo ne obsajamo drug drugega?
je to jasno???
primož
Ženska je človek in človek je vsestransko bitje in vzgoja otrok je ena lepa zadeva, so pa še druge lepe zadeve. Večinoma se v debate tu gor ne spuščam, zvem pa vedno kaj novega. Samo v razmislek: obstjamo tudi ženske, ki zaslužimo po milijon in več na mesec, (pa mi denar sploh ni več cilj in tudi služba ne, ampak igra v kateri uživam), ki nas vseeno naši otroci zelo veselijo in mi je velik užitek biti z njim. Pa še veliko časa si lahko privoščim biti z njim, ker delam 5, 6 ur na dan, ostalo je pa čas zame in za družino in za prijatelje ali pač karkoli mi paše. In to ne govorim zato, da bi vzbujala ljubosumje, ampak želim povedati, da je samo malo potrebno spremeniti mišljenje in se vse da.
Bi ostala nekje do tretjega leta, če bi lahko shajali z eno plačo in bi me čakala služba, tako pa to na žalost ne gre. Sicer pa sem mnenja, da je prav da so otroci v vrtcih, ker tam ne gre le za varstvo tistih nekaj ur, pač pa se otroci tam tudi kaj naučijo! Družba ostalih otrok koristi, tudi dober vzgojni program je nekaj kar otrok lahko dobi le v družbi ostalih otrok.
Pa še nekaj, niso vse mame tako enkratne in prvinske! Za nekaj otrok točno vem, da jim je v vrtcu mnogo lepše in so deležni mnogo večje pozornosti od vzgojiteljic, kot pa od lastnih mam! Zato je takšnim otrokom vrtec pravi balzam! Če morda katera misli, da se bo ves ta čas doma ukvarjala 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} samo z otrokom, ga učila, se z njim nonstop samo igrala, mu kuhala, ga vodila na sprehode in na igrala, obiskovala razne predstave…., naj ji kar takoj povem, da sigurno, da ne!!!!
Same sebi in nam ostalim tukaj lažete, ker se želite predstaviti v boljši luči, kot dejansko ste!
Marsikatera vzgojiteljica se je precej let učila kako delati in motivirati otroke in je mnogo boljša kot prenekatera mati! Če ste matere še ne pomeni, da ste tudi dobre matere! Zato je mnogo bolje, da so ti otroci v vrtcu, vi pa si vzamete po službi čas za svoje otroke, ker celi dan 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nobena nebi zdržala ves čas- nekaj let!!! Zapomnite si to!
Pri meni je bilo tako, da sem pri prvih treh otrocih po porodniški šla nazaj v službo, pri četrtem pa sem sedaj doma. Brez svojih dohodkov.
Imamo pa svojo hišo, mož zasluži toliko, da finančno “gre skozi”.
Spoštujem vse mamice, ki hodijo v službo in spoštujem tudi vse tiste, ki so se odločile biti doma.
Vse ima svoje prednosti in slabosti. Je pa vsaka mamica drugačna in ne gre vseh metati v isti koš. Zato se ne obsojajte med seboj, ampak samo povejte svoje mnenje in razloge. Ne napadajte se, no, toliko med sabo!
Ko sem hodila v službo in so bili otroci majhni:
– neizogiben stres, ko sem tehtala, ali naj grem v bolniško, ko je otrok zbolel, ali ga naj “potaknem” kam drugam v varstvo, ker je bilo v službi toliko neizogibnih obveznosti. Slaba vest, če sem se odločila za službo (otrok je potegnil ta kratko); slaba vest, če sem se odločila iti na bolniško (so “našpukali” moji sodelavci)
– bili smo podnajemniki in nam finančno niti pod razno ne bi zneslo, da bi ostala doma
– redkokdaj smo bili skupaj (služba tudi ob nedeljah in praznikih) in zaradi tega sva se z možem tako odtujila, da nama je skoraj zakon razpadel
– lahko sem kupila več stvari, oblačil, drobnjarij
– neprestano dirkanje in lovljenje časa, ali bomo otroke pravočasno “dvignili” iz vrtca, saj se je delovnik zaradi preobilice dela večkrat zavlekel za uro in več
– premalo časa za hobije, konjičke, za tisto nekaj “za dušo”
– preveč hitenja, tekanja, živčnosti
– “fast cooking food” , se pravi, hrano sem vedno na hitrico zmetala skupaj in je bilo kosilo ponavadi zgodnja večerja
– nekakšna finančna “neodvisnost” od moža, čeprav je šel denar za vse stroške vedno iz skupnega žaklja
– gospdinjska dela sem najpogosteje opravljala sama, ker se je vedno mudilo in nisem imela potrpljenja stati komu za hrbtom in ga učiti tega in onega
Sedaj, ko sem doma:
– delo si razporejam čez cel dan
– brez slabe vesti si vzamem čas zase in za svoje hobije
– kljub temu, da sem zdaj samo gospodinja (najnižji možni častni status za žensko) in mati, sem si poiskala koristno (neplačano) delo v prostovoljni dejavnosti
– imam čas tako za svoje najstnike kot za našega dveletnika
– kosilo je takšno, kot se šika (mnogo sveže zelenjave z domačega vrta), in pripravljeno, ko pridejo otroci iz šole
– tudi otroci prevzemajo delež gospodinjskih opravil, saj nisem njihova čistilka in deklica za vse
– manj je denarja, nimam svojih dohodkov in sem finančno odvisna od mojega moža; tako imam zelo malo oz. skoraj nič sredstev samo zase –
toda tako sva se odločila sporazumno in čeprav imam težave z navajanjem na skromno življenje, druge prednosti to nekako odtehtajo
– ni večnega hitenja in fehtarjenja šefa za ta ali oni dan dopusta; saj veste, pri več otrocih je vedno kakšen obisk zobozdravnika, ortodonta, cepljenje, okulist, ta ali oni pregled…
No, skratka, pri vsaki stvari je več razlogov za in proti. Enim bolj paše hoditi v službo, druge pa so (ali bi bile raje) doma in pri tem ni nič narobe.
Je pa res, da bi se takrat, ko bi se otroci kolikortoliko osamosvojili, spet rada zaposlila; pa tudi proti štiriurnemu delavniku že zdaj ne bi imela čisto nič proti.
Vsem zaposlenim mamicam in vsem mamicam, ki ste ostale doma, prisrčen pozdrav!
ena napisal:
> Kar zmrazi me ko pomislim na včerajšnje izjave nekaterih žensk
> v Trenjih…..da naj bo ženska, ko ima otroka doma, in skrbi za
> njih. Da je to nekaj najlepšega kaj se lahko zgodi ženski.
kaj je narobe s tem, da se ne strinjaš z njimi? Čisto nič, ampak pusti jim to mnenje.
Brat je šel v vrtec malo pred prvim letom in se je počutil kot riba v vodi. Sam sem šel v vrtec nekje med drugim in tretjim letom in sem se malce kasneje enakovredno vključil v skupino, ker sem bil prej v oskrbi mame in babice, ampak ni bilo hujšega. Poznam primere, ko so se vključili šele v obvezno malo šolo, a ni bilo nič narobe, ker niso imeli otroka doma zaprtega tako kot bi se dalo nekatere razumeti. Skratka, vse je odvisno od staršev in tega kako organizirajo sebe in otroka. Ni za posploševati.
Kar se pa tiče strahu nekaterih žensk, da se jih skuša zapirati med zidove, je pa itak jasno, da je glavni problem verjetno drugje. Verjetno slabe izkušnje in prevelike oči.
TO JE NESMISEL….
moj otrok je doma, bolj socialen kot vsi ki obiskujejo vrtec, kar jih poznam. vsi so neznansko posesivni, napadalni, ker se morajo ze od majhnega borit za blesave stvari, kot so igrace v vrtcu. nasa jih brez problema deli z drugimi, PA JIH NIMA VELIKO, je veliko bolj cuteca kot oni, in kadar vidi otroka jokat vedno pomaga ali ga poboza. pa je stara sele 20 mesecev.
na pamet zna kuza pazi, metuljcek cekincek, mi se imamo radi in se nekatere pesmice. zelo rada je v druzbi in se brez problema znajde, tudi ce me ni.
predvsem pa so otroci v vrtcih nonstop bolni. to pa je zlo pomembno, tudi za kasnejse odraslo obdobje, kajti imeti vrocino vsake 14 dni je za organizem zelo slabo.
tista, ki meni, da je otroku bolje doma, naj da vse od sebe, in ostane doma, morda bo treba tudi malo stisent a po moje se splaca. prve 3 leta, meni je cudovito…
tista pa, ki da otroka v vrtec in potem popolnde uziva z njim, in ga rajsi pelje kam dlje na pocitnice ali za vikend tudi naj to stori. mislim da otrok uziva tudi v tem.
POMEMBNO JE DA ZNATE OPAZOVATI SVOJE MALCKE IN JIM PRISLUHNITI.
naj bodo pa le tiho tiste, ki milijo, da ostati z otrokom doma pomeni 24 ur gledati v stedilnik. jaz kuham in pospravljam urico do 2 na dan, pa se takrat je tamala zraven in mi “pomaga”… ostalo je njen cas..
tudi za to je potrebnmo veliko volje in moci…
MI SMO TU ZARADI OTROK , NE ONI ZARADI NAS. MI MORAMO OSRECITI NJIH V MLADOSTTI, DA BODO KOT ODRASLI LAHKO OSRECEVALI SEBE.
lep dan zelim, predvsem nasim mladickom…
lp
a
Evo, pod tole se pa podpišem.
Jaz sem rada mami in rada sem v svoji sedanji službi. Ker me oboje izpolnjuje – brez ene od teh dveh dimenzij ne bi rada bila, ker vem, da ne bi bila povsem srečna. Če pa imam obe dimenziji in še dimenzijo “najljubše” žene, pa sem izpolnjena. No, saj so še druge, ampak te 3 so najmočnejše.
T.
hja, verjetno ni prav enostavno neke kariere delati potem, ko si bil nekaj let doma…
še sploh, če je taka stroka, ki se zelo hitro razvija
jaz si ne bi upala pustiti službe za nekaj let in potem iskati nove, ker je ni za dobiti za vsakim vogalom
razmišljati je treba malo širše, upoštevati veliko faktorjev!
no, preklinjanje in pretepanje bo doživel pa v šoli, če ne že v vrtcu, tako da se ne bo temu izognil
in upam, da se bo znal postaviti v bran, ker tega ni navajen
pa ne me zdaj narobe razumeti, da slučajno podpiram nasilje, samo to se pač dogaja
ena znanka ni hodila v vrtec in je že bila tudi po karakterju malce bolj plaha, tiha in ko je prišla v šolo, so jo tepli, grizli, praskali, ona pa se ni znala braniti, se postaviti zase, samo tiho je jokala, bila je zasmehovana, zaznamovana od sovrstnikov na nekaj manjvrednega, je tudi edinka
vedno je sanjala, kako bo lepo, ko bo velika, ni se veselila svojega otroštva
zdaj pravi: vedno sem rekla, da ko bom odrasla, da bom srečen človek in res je tako, kot otrok pa res nisem bila nikoli srečna (ne trdim pa, da bi bilo zelo drugače, če bi v vrtec hodila)
se zelo strinjam s tabo, če je to pač tvoja življenjska želja, tvoj smisel življenja in seveda, če imaš od nekje finančno podporo, kar je danes ključni pojem. če hoćeš preživeti in otroku nuditi primerne stvari (poleg ljubezni seveda!)
pa otroci menda kar radi hodijo v vrtec, kar pomeni, da so tam srečni tako da je mogoče prav, da poskusijo tudi to možnost
dejstvo pa je, da res veliko služb zahtva daljše delovne urnike, pa izmene in sobote, še nedelje in praznike nekatere – to bi pa zelo težko sprejela, sploh dokler so otroci mlajši. ko pa so toliko stari, pa jim paše malo zasebnosti in oddaljitve od staršev – to vem po sebi, tako da mislim, da niti mama je res najlepši poklic na svetu – ki pa ne more trajati ne vem kako dolgo (recimo, dokler otrok ne vstopi v šolo – meni je bilo recimo zelo lepo, ko sem prišla domov, pa sem imela kako urico čisto samo zase, preden so prišli starši iz službe)