Zelo mi je všeč zelo lepa ženska pisava. Kar vidiš, da je ženska in ful lepa. Kako ste ženske osvojile tako lepo pisavo? Ste se trudile skozi leta ali ste začele tako lepo pisati z lahkoto? Ne pišem grdo, a želim si pisati še lepše, umetniško, ampak je zelo odvisno od mojega počutja. Je tudi pri vas tako? Pišete grše, kadar se ne počutite dobro? Rade veliko pišete ali pišete malo in imate vseeno lepo pisavo? Kako do zelo lepe pisave?

TO je povezano tudi z umetniško žilico, ki je tudi gensko pogojena… Npr. glasbeniki, slikarji, pisci poezije in proze….

Sem, glasbenica in ja – že veliko oseb mi je reklo, da imam lepo pisavo, tudi  osebni podpis je dodelan.

Jaz ne pišem lepo.

Sem pa opazila, da veliko učiteljic piše lepo. Mislim pa, da je to bolj naučeno, da znajo otroci brati za njimi?

Zdravniki pa se mi zdi, da vsi po vrsti pišejo grdo, ne glede na spol.

Aja, študirala sem na FF, jaz nepedagoško smer, zraven so bili pa tudi pedagogi. Sem opazila, da so imeli pedagogi bistveno lepšo pisavo kot mi nepedagogi, vsaj tako v povprečju :). Ja, fantje pedagogi so večina lepše pisali kot recimo me punce -nepadogoginje Fantje nepedagogi pa so pisali še grše.

Mislim, da je res, da umetniki lahko tudi lepše pišejo, se strinjam. Kaj pa kilometrina v pisanju? Zdaj vsi tipkamo bolj ali manj.

Mogoče pa ima kaj veze tudi to s čim pišemo? Včasih so nam rekli, da kuli kvari pisavo, nalivnik pa, da jo boljša.

Sem opazila, da učiteljice pogosto tudi v prostem času pišejo z nalivnikom.

Po drugi strani pa sem jaz v SŠ tudi pisala z nalivnikom, ko so večinoma pisali s kulijem, pa vseeno ne pišem lepo :).

AJa pa več sem pisala, bolj grda je bila pisava :).

musliman, pravi umetniki ne pišejo lepo, njihova čustva so vsepovsod, tudi pisava je razgibana, ne bluzi

Včasih se med pisanjem z roko počutim kot da rišem, kot da se lahko ustvarjalnost izraža med drugim tudi skozi krivulje. Ne vem pa od kdaj pišem lepše kot sem v prvih razredih. So mi bile krivulje že od nekdaj všeč in tudi, ko daljše obdobje zgolj tipkam, se pisava ohranja. Če se kdaj sprostiš in naključno rišeš po listu papirja, se bodo najbrž zarisovale vijuge, valovi, spirale, snežinke… in z njimi nenamenoma v bistvu uriš grafomotoriko.

Arabsko pisavo sem dala v nik, ker mi je lepa, umetniška. Nič ne bluzim, po moje je odvisno tudi od umentiške žilice, kot ena zgoraj pravi. Saj je navsezadnje tudi pisava lahko estetska in hkrati umetniška.

Arabska pisava lepa? Meni so ene grde krace.

Drugače pa zdravniki grdo pišejo, izobraženi, veliko pisali, vsaj v času šolanja.

Lepo pišejo bolj taki v oblakih.

Pišem lepo, vsaj zdi se mi, pa tudi rekli so mi. A da bi se za to posebej trudila, pa ne vem. Najbrž je bil to nek dar, talent. Mi pa je v mladih letih bila všeč pisava, kakor so včasih pisali v šolah, in sem pri nekaj črkah to pričela posnemati… Je pa res, da pišem lepo, če ne pišem preveč hitro. Škoda, ker ne morem tule pokazat 🙂

Od kar ne pisem vec na roke, kracam.

Za leo pisavo moras pisat, pisat, pisat… Zdaj vsi tipkamo.

Nekoč sem prebrala, da je lepota pisave obratno sorazmerna z inteligenco. Če pogledam po znancih in v službi to drži. Pa ne podcenjujem nikogar.

Jaz osebno ne maram “ženske” pisave, pisava mora biti čitljiva – eno je opravilnost, drugo pa to kvazi umetniško slikarsko čečkanje.

Če želiš to pisavo – kilometrina in pisalo: vzemi te kaligrafske pripomočke in vadi na nizkem karu.

Je osebna preferenca, samo meni je noro bedno brati za eno, ki je porabila 30min za en odstavek, pa barvno pa podčrtano, pa rožice in srčki nad i… Pisava mora biti čitljiva – nisem še videla lepe pisave, ki ne bi bila sama sebi namen.

Vseeno pa ti želim veliko sreče pri tem. Lp

Pisava se razvija z vajo, drilom. Ko so ocenjevali lepopisje, so vsi pisali veliko lepše kot pišejo danes otroci. Ker se to ne ocenjuje in ker ni toliko vaje kot je je bilo pri nas. Danes imajo delovne zvezke, kjer bolj ali manj obkrožuješ, nekaj malega napišeš, važno pa je samo to, da je čitljivo. Ima pa seveda nekdo večji dar za lepo pisanje kot drugi, ampak vsi bi se lahko naučili lepše pisati, če bi vadili. Moja mama je bila učiteljica in mi je kazala zvezke otrok pred 40 leti. Vsi po vrsti so imeli lepo pisavo. Če danes pogledaš zvezke tako starih otrok, jih je pol nakracanih.

Se strinjam, da je arabska pisava lepa. Odvisno tudi od posameznika, kar je lepo drugim meni ni in obratno.

Umetnost lepe pisave, se lahko naučiš skozi kaligrafijo. Prav tako je umetnost pisave v poslikavi rok, ki je izjemno prefinjena, prav tako kot arabska pisava.

Jaz sem mnenja, da je to prirojen dar. Nikoli nisem kaj posebej vadila, vedno mi je pa to šlo z lahkoto. Nikoli nisem niti mislila, da imam lepo pisavo, dokler mi niso vsi, ko so ke videli pisati, tega rekli. Celo podpis vsakič pohvalijo, tako poštarji kot uslužbenci na banki, upravni enoti, ma vsi.

Vedno sem rada pisala v “italic”, ker sem tako držala nalivnik, da mi je to bilo lažje in sem bolje videla kaj pišem. Učiteljice so se vedno jezile, da moje črke ležijo, danes pa ko pogledam svoj dnevnik, mi je ravno to najbolj všeč od moje pisave.

Ja, zelo se spreminja pisava na podlagi trenutnega občutja. Pa že po katerem pisalu posežem je pomembno, namen, kaj imam za napisati, komu, … vse to igra vlogo. Jaz imam romantično pisavo, nežno, ženstveno. Tako se tudi počutim večji del dneva in s to pisavo se najbolj poistovetim, torej ko jo vidim, vem da je moja. Najraje pišem z nalivnikom. Potem pride tistih 5 min ko imam nekaj hitro za napisat, pa vzamem svinčnik in je že druga zgodba. Stroga, resna, pokončna, brez kljukic in dodatkov, taka uradna.

Veliko pišem, ne maram tipkanja, a je kar je na netu…