Že mogoče, ampak glej, kaj se naredi v situaciji, ko partner izgubi službo:

ŽENA IZGUBI SLUŽBO
Mož: No big deal, bo pač nekaj časa doma.

MOŽ IZGUBI SLUŽBO
Žena: OMG, ta večjega luzerja sem si našla, bogve če bi me sosed še maral, ta moment grem preverit!!
[/quote]

To pa sploh ne drži. Razen v primeru, ko tisti, ki je izgubil službo (kateregakoli spola) ne išče službe sploh, ampak se šlepa na partnerja, ne da bi kaj prispeval(a) v skupnost.
Paraziti so obeh spolov, ženskam se samo pogleda skozi prste, dokler so otroci majhni.
Kasneje pa niti ne več.

ja, veliko slavospeva o zatiranosti, kaj vam paše jamrat in stokat. Vsak je svoje sreče kovač, ko boste to razumeli, ne boste viseli za tem, po drugih ljudeh. So ženske, katere spoštujem, so pa tudi pritlehne, katere pomulujem. V kateri skupini ste, je pa na vas, poznate srečo v sebi ali pa ne.

Jep…. vprašanje je tudi, če je ona pravilno ovrednotila tistih 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Npr. to, da malo posesa in pomije ter zloži posodo v pomivalca, še ne odtehta umnega upravljanja z družinskimi financami in investicijami, kar morda družini omogoča kvalitetno letovanje.
[/quote]

Včasih je umna zaposlitev le na videz težavnejša od ne-umne.
Umna zaposlitev te lahko požene, ti da energijo.
Vsakodnevno rutinirano delo, ki ga opravljaš lahko samo s polovico možgan pa te lahko izčrpa bolj kot karkoli “pametno zapletenega”..
Tako da včasih gospodinjska opravila še kako odtehtajo “resno umsko delo” po težavnosti in naporu.
Rutina na dolgi rok ubija.
Kitajsko večurno mučenje s kapljanjem kapljic na čelo to potrjuje.
Ne podcenjuj rutiniranega preprostega dela in dela zgaranih preprostih delavcev..

Ženske najbolj zatirate same sebe s prepričanjem, da je ženstvenost in skrb za dom nekaj ponižujočega za žensko. Ni ravno naključje, da se to dogaja v istem času, ko je vsakršno delo podcenjeno in nespoštovano, včasih pa je bilo vsako delo častno. Delo ni več vrednota, iznajdljivost, mešanje megle in kraja, to pa je. Če se pri vsem tem nebi dogajalo, da se tudi ženske upirajo kuhanju in pranju, bi bilo s svetom že nekaj hudo narobe. Samopašnost, užitkarjenje, razvajanje in fantaziranje, kako bi brezskrbno in lagodno živeli brez truda. Radi bi dobili nekaj v zameno za nič. To pa ne gre in nikoli ne bo šlo, vsaj ne v temu vesolju. To lahko razberete že iz osnovnošolske fizike. Verjemite, karkoli že hočete, ampak na koncu bo pristanek toliko bolj trd.

Sploh ne štekaš, ker gledaš preveč omejeno, materialistično in potrošniško, kjer bi naj bilo gospodinjenje manjvredno na pram drugim delom. Sami kompleksi govorijo iz tebe in nezadovoljstvo (z moškimi).

Da mati nahrani celotno družino je arhetip, star kot človeštvo, gre za izkazovanje ljubezni. Hiša je družinsko gnezdo, toplo ognjišče, saj dojenček je tudi povsem odvisen od materinega mleka. V tem starejše generacije žensk vidijo svojo vlogo kot biti “dobra gospodinja”, kar je za njih nekaj pomembnega, častnega, saj pregovorno pravimo, da ženska podpira 3 vogale hiše.

Babnica, ki ne zna kuhati, je za en k*urec. Bo vsak sendviče delala otrokom in kupovala hitro prehrano? 😉

Včasih je umna zaposlitev le na videz težavnejša od ne-umne.
Umna zaposlitev te lahko požene, ti da energijo.
Vsakodnevno rutinirano delo, ki ga opravljaš lahko samo s polovico možgan pa te lahko izčrpa bolj kot karkoli “pametno zapletenega”..
Tako da včasih gospodinjska opravila še kako odtehtajo “resno umsko delo” po težavnosti in naporu.
Rutina na dolgi rok ubija.
Kitajsko večurno mučenje s kapljanjem kapljic na čelo to potrjuje.
Ne podcenjuj rutiniranega preprostega dela in dela zgaranih preprostih delavcev..
[/quote]

V to se v resnici nisem spuščal, le omenil sem, da upravljanje premoženja ni isto, kot preprosta hišna opravila in da je možno vso to delo tudi ovrednotiti… najlažje tako, da povprašaš po ceni za izvajanje teh del pri raznih storitvenih servisih.

Rutina je res lahko moreča in v resnici ne vem kako ljudje zdržijo, da morajo npr. vsak dane iti jesti in na malo in veliko potrebo. 🙂 Hočem reči, da je vse v glavi posameznika in da so dejanja in posledice neposredna odgovornost posameznika.

V to se v resnici nisem spuščal, le omenil sem, da upravljanje premoženja ni isto, kot preprosta hišna opravila in da je možno vso to delo tudi ovrednotiti… najlažje tako, da povprašaš po ceni za izvajanje teh del pri raznih storitvenih servisih.

Rutina je res lahko moreča in v resnici ne vem kako ljudje zdržijo, da morajo npr. vsak dane iti jesti in na malo in veliko potrebo. 🙂 Hočem reči, da je vse v glavi posameznika in da so dejanja in posledice neposredna odgovornost posameznika.
[/quote]

Od sodelavke mož ima 3 tedne dopusta. Od tega je prejšni cel teden bil doma, ona v službi, v petek po šihtu so šli na morje.
Delal ni nič pametenega, ker je ona še vsak dan študirala, kaj naj kuha, da bo gospod naslednji dan samo zagrel, pa en dan je šla prej domov, ker sta mislila travo kosit po parceli, kar pomeni ona s flaksarco, tip za njo s traktorsko kosilnico.
In kliče tip v petek ob 14:00, če mu je spakirala cote.
Kaj je retard, da si še gat ne zna fliknit v kovček?
Skoraj me je kap.
Še bolj me je kap, ko njo slišim rečt, da ja da ima vse spakirano samo v avto naj zloži.
Marš.
Se popravljam – retard ni ded – ded je pameten – našel si je fajn služkinjo.
Ženska stara 35 let.
3 otroci.
In tip.
Se pravi očitno 4 otroci.
Pa moji deca so 5 in 6 in so si kufer spakirali sami – dobili smo ček listo in gasa.

Od sodelavke mož ima 3 tedne dopusta. Od tega je prejšni cel teden bil doma, ona v službi, v petek po šihtu so šli na morje.
Delal ni nič pametenega, ker je ona še vsak dan študirala, kaj naj kuha, da bo gospod naslednji dan samo zagrel, pa en dan je šla prej domov, ker sta mislila travo kosit po parceli, kar pomeni ona s flaksarco, tip za njo s traktorsko kosilnico.
In kliče tip v petek ob 14:00, če mu je spakirala cote.
Kaj je retard, da si še gat ne zna fliknit v kovček?
Skoraj me je kap.
Še bolj me je kap, ko njo slišim rečt, da ja da ima vse spakirano samo v avto naj zloži.
Marš.
Se popravljam – retard ni ded – ded je pameten – našel si je fajn služkinjo.
Ženska stara 35 let.
3 otroci.
In tip.
Se pravi očitno 4 otroci.
Pa moji deca so 5 in 6 in so si kufer spakirali sami – dobili smo ček listo in gasa.
[/quote]

Dobro si napisala. Tip ni retard, to počne zato, ker lahko. Vprašljiv pa so njegov nabor vrednot. 😉
Ženska si je pač izbrala moža, ki ji tak kot je očitno ustreza. 😉

Ma tip je idiot. Ne bi se ga dotaknila niti s palico. Ne vem kaj je ženski, da ga sploh gleda.

60. ☺

pa naredi tako kot ptice – leti ☺
sicer pa pretiravaš – ena semenčica zadostuje za oploditev ☺ – ostali milijoni spermijev pa so akontacija na vse kar si naštela, da je ženski opravek – torej plačano že v naprej ☺

pretiravaš … vsak človek je zatiran točno toliko, kot si sam dovoli 🙂

Ja, ker ziher je v zgornjem postu vse res. Če na MONU piše, potem je to 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} resnica.

Ja, ker ziher je v zgornjem postu vse res. Če na MONU piše, potem je to 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} resnica.
[/quote]

Koliko to drži ve le avtorica. 😉
Meni je pa osnova le njeno pisanje, ker njene resnične situacije ne poznam.

Lej, ker so moderne ženske izbrale kariero, namesto otrok – imeti bi morale povprečno 4, bodo čez 50 let zatirane, tepene, podrejen, brez pravic, pardon muslimanke.

Žal, mi smo najbolj butasti od vseh naših prednikov. Oni so vsaj preživeli, da mi obstajamo, naši otroci ne bodo, ker jih že prej pobijete. Tudi mi smo bili otroci.

Včasih je mislil en intelektualec ali par intelektualcev in so vladali.

Danes mislijo vsi butalci in vladajo.

V to se v resnici nisem spuščal, le omenil sem, da upravljanje premoženja ni isto, kot preprosta hišna opravila in da je možno vso to delo tudi ovrednotiti… najlažje tako, da povprašaš po ceni za izvajanje teh del pri raznih storitvenih servisih.

Rutina je res lahko moreča in v resnici ne vem kako ljudje zdržijo, da morajo npr. vsak dane iti jesti in na malo in veliko potrebo. 🙂 Hočem reči, da je vse v glavi posameznika in da so dejanja in posledice neposredna odgovornost posameznika.
[/quote]

Iz tvojega zapisa veje nespoštovanje “preprostih” gospodinjskih del, v vsakem stavku.
Če bi domača “preprosta” gospodinjska dela dejansko vrednotil s storitvenimi servisi, bi moral vzeti krepko več ur v obzir in veliko več opravil, kot sami počnejo.
Če vzameš hišo, vrt, dva otroka, vzdraževanje enega in drugega, nabavo hrane, kuhanje, pomivanje, pomoč pri domačih nalogah, še kakšne vožne na krožke ter v obzir, da se to ponavlja praktično od jutra do večera, vsak dan, tudi sobote in nedelje niso ravno popolnoma frej, aja in v obzir, da ženske v SLO niso ravno doma, ampak še v službi, vsaj 8h, če ne še več, plus vožnja v in nazaj, je to res primerljivo s storitvenim servisom, ki ga plačaš nekaj ur.

Pa ne gre sploh, da bi bilo to vse skupaj slabo ali težko.

A z nespoštljivim odnosom partnerja, da je vse skupaj “preprosto”, torej manjvredno, postane ogabno.

Pomisli, delaš nekaj ves dan, res daš vse od sebe in nadrejeni ti reče, da je vse skupaj kr neki ali pa “no ja”, nič posebnega.
Skratka manjka samo še korak, da ti izjavi, da je tvoje delo preprosto: brezvezno.

In to ti nabija iz dneva v dan. Karkoli narediš, kakorkoli narediš.

Super občutek, a?

Pa saj je vse v glavi, ane? Zakaj bi se sploh sekiral, delaj in bodi vesel da imaš delo, briga te shitty šef.

Če prestaviš to na partnerstvo in družino, fajn lajf s takim človekom, ni kaj.
Sam prepričat se moraš, da je vse ok, da živiš v pravljici in se zgarat do prve resne bolezni.

A ni pri ljudeh tako, da greje jajca samo moški in ženska kdaj pa kdaj podtakne gnezdo?

Ja v glavi ste zatirane.

Iz tvojega zapisa veje nespoštovanje “preprostih” gospodinjskih del, v vsakem stavku.
Če bi domača “preprosta” gospodinjska dela dejansko vrednotil s storitvenimi servisi, bi moral vzeti krepko več ur v obzir in veliko več opravil, kot sami počnejo.
Če vzameš hišo, vrt, dva otroka, vzdraževanje enega in drugega, nabavo hrane, kuhanje, pomivanje, pomoč pri domačih nalogah, še kakšne vožne na krožke ter v obzir, da se to ponavlja praktično od jutra do večera, vsak dan, tudi sobote in nedelje niso ravno popolnoma frej, aja in v obzir, da ženske v SLO niso ravno doma, ampak še v službi, vsaj 8h, če ne še več, plus vožnja v in nazaj, je to res primerljivo s storitvenim servisom, ki ga plačaš nekaj ur.

Pa ne gre sploh, da bi bilo to vse skupaj slabo ali težko.

A z nespoštljivim odnosom partnerja, da je vse skupaj “preprosto”, torej manjvredno, postane ogabno.

Pomisli, delaš nekaj ves dan, res daš vse od sebe in nadrejeni ti reče, da je vse skupaj kr neki ali pa “no ja”, nič posebnega.
Skratka manjka samo še korak, da ti izjavi, da je tvoje delo preprosto: brezvezno.

In to ti nabija iz dneva v dan. Karkoli narediš, kakorkoli narediš.

Super občutek, a?

Pa saj je vse v glavi, ane? Zakaj bi se sploh sekiral, delaj in bodi vesel da imaš delo, briga te shitty šef.

Če prestaviš to na partnerstvo in družino, fajn lajf s takim človekom, ni kaj.
Sam prepričat se moraš, da je vse ok, da živiš v pravljici in se zgarat do prve resne bolezni.
[/quote]

😀 Zgrešila gol za 180°…
Praktično vsa gospodinjska dela opravljam sam. Veliko sem tudi sedel z otrokoma, ko je bilo treba narediti kako težjo nalogo. Tudi na krožke sem ji izmenično vozil z njuno mamo, čeprav ni bilo treba daleč voziti. Na žalost premnogih žensk, ki bi rade te reči poveličevale, vem za kaj gre in kakšno breme je to. Res pa je, da smo ljudje različni. Enim to, kar sam opravim sproti, predstavlja konkretno, predvsem psihično breme.
Vsa ta dela smo kot družina opravljali sami. Žal mi je le, da nisem za katerega od teh najel koga že prej… Danes, ko sem sam pa tega ne potrebujem, ker vse kar je treba storiti, da imam čisto, sem opran in pripravljen za naslednji dan, sproti storim sam. Res je tudi, da sem se moderniziral in travo kosi Husqvarna, sprotno sesanje opravi Roomba, pere in suši itak stroj, pa posodo tudi stroj pomije. Likam pa le redko, ker se da tudi pri tem opravilo poenostaviti s pametno izbiro oblačil. In ja, vse to sem počel najprej poleg službe in kasneje poleg vodenja firme. Skratka, natanko vem za kaj in kakšno breme gre, zato tu nespoštovanja ni, je le realna ocena zmogljivosti posameznika in ovrednotenje bolj ali manj trivialnih domačih del, ki niso brezvezna, ampak nujna.

😀 Zgrešila gol za 180°…
Praktično vsa gospodinjska dela opravljam sam. Veliko sem tudi sedel z otrokoma, ko je bilo treba narediti kako težjo nalogo. Tudi na krožke sem ji izmenično vozil z njuno mamo, čeprav ni bilo treba daleč voziti. Na žalost premnogih žensk, ki bi rade te reči poveličevale, vem za kaj gre in kakšno breme je to. Res pa je, da smo ljudje različni. Enim to, kar sam opravim sproti, predstavlja konkretno, predvsem psihično breme.
Vsa ta dela smo kot družina opravljali sami. Žal mi je le, da nisem za katerega od teh najel koga že prej… Danes, ko sem sam pa tega ne potrebujem, ker vse kar je treba storiti, da imam čisto, sem opran in pripravljen za naslednji dan, sproti storim sam. Res je tudi, da sem se moderniziral in travo kosi Husqvarna, sprotno sesanje opravi Roomba, pere in suši itak stroj, pa posodo tudi stroj pomije. Likam pa le redko, ker se da tudi pri tem opravilo poenostaviti s pametno izbiro oblačil. In ja, vse to sem počel najprej poleg službe in kasneje poleg vodenja firme. Skratka, natanko vem za kaj in kakšno breme gre, zato tu nespoštovanja ni, je le realna ocena zmogljivosti posameznika in ovrednotenje bolj ali manj trivialnih domačih del, ki niso brezvezna, ampak nujna.
[/quote]

No lepo, da vse to počneš za sebe. Meni je tudi laufalo, ko sem bila še sama.

Sedaj pa v to zgodbo privleči 3 opravilno nesposobne osebe (2 otroka in moža), ki pričakujejo, da jih frjuksaš okoli po dejavnosti/parku io , nabaviš pripraviš in serviraš 5 obrokov na dan, od tega vsaj enega kuhanega, umažejo cot celo goro, naredijo raztur po bajti, in zvečer še jih moraš umit (kar pomenim da vsak večer brišeš gor še kopalnico) in uspavat pa še moža poseksat pa še ponoči ti ne dajo mira – spiš max 4 ure pa še to ne v kosu – al se joče en otrok, al te drug pride brcat, al mož smrči, al maček mjavka.

Kaj pa otroke delate, če vam je potem vse to (kaj že? V stroje zložit pa ven pobrat pa sproti mal popucat?) tako težko?! In zakaj imate vse nesposobne, v vatko zavite, sončkote, ki jih ne naučite/ne (z)morete naučiti osnovnih opravil, da vas malo razbremenijo? Ker niso vaši sužnji in ste raje same sužnje njim? Oprostite, ampak to pa popolnoma vaša izbira. Meni na kraj pameti ne pade, da se kujam, kako sem zatirana kljub dejstvu, da večino gospodinjskih del naredim sama. Če imate pa nesposobne otroke z nesposobnimi možmi, ste si same krive, ampak je lažje rečt, da ste boge revce zatirane.

No lepo, da vse to počneš za sebe. Meni je tudi laufalo, ko sem bila še sama.

Sedaj pa v to zgodbo privleči 3 opravilno nesposobne osebe (2 otroka in moža), ki pričakujejo, da jih frjuksaš okoli po dejavnosti/parku io , nabaviš pripraviš in serviraš 5 obrokov na dan, od tega vsaj enega kuhanega, umažejo cot celo goro, naredijo raztur po bajti, in zvečer še jih moraš umit (kar pomenim da vsak večer brišeš gor še kopalnico) in uspavat pa še moža poseksat pa še ponoči ti ne dajo mira – spiš max 4 ure pa še to ne v kosu – al se joče en otrok, al te drug pride brcat, al mož smrči, al maček mjavka.
[/quote]

Še ena, ki je zgrešila gol. :)))))))))))
Jaz sem to počel, ko smo bili 3-članska in kasneje 4-članska družina. Ko smo bili trije sem delal v službi, kako leto in pol sem oddelal še dodatni, občasni šiht. Ko smo biti štirje pa sem že startal lastno podjetje. Res pa je, da smo pri nas imeli red in ko sta bila otroka starejša, ni bilo govora, da bi puščala raztur pa hrano in drobtine na mizi… pa za osebno higieno sta morala poskrbeti sama, jaz sem samo preveril, če sta se dobro umila. Res je bilo tudi, da je bilo spanja malo, vse prevečkrat premalo, a takrat, ko sem padel na posteljo, bi otrok komot skakal po meni, žena smrčala pa se ne bi zbudil.
Kakorkoli, bilo je naporno, a zame so to bila najlepša leta življenja… Meni je bilo izredno lepo gledat otroka, kako odraščata. Če ti je pa to težko opravilo pa razumem, da ti enkrat poči film.

😀 Zgrešila gol za 180°…
Praktično vsa gospodinjska dela opravljam sam. Veliko sem tudi sedel z otrokoma, ko je bilo treba narediti kako težjo nalogo. Tudi na krožke sem ji izmenično vozil z njuno mamo, čeprav ni bilo treba daleč voziti. Na žalost premnogih žensk, ki bi rade te reči poveličevale, vem za kaj gre in kakšno breme je to. Res pa je, da smo ljudje različni. Enim to, kar sam opravim sproti, predstavlja konkretno, predvsem psihično breme.
Vsa ta dela smo kot družina opravljali sami. Žal mi je le, da nisem za katerega od teh najel koga že prej… Danes, ko sem sam pa tega ne potrebujem, ker vse kar je treba storiti, da imam čisto, sem opran in pripravljen za naslednji dan, sproti storim sam. Res je tudi, da sem se moderniziral in travo kosi Husqvarna, sprotno sesanje opravi Roomba, pere in suši itak stroj, pa posodo tudi stroj pomije. Likam pa le redko, ker se da tudi pri tem opravilo poenostaviti s pametno izbiro oblačil. In ja, vse to sem počel najprej poleg službe in kasneje poleg vodenja firme. Skratka, natanko vem za kaj in kakšno breme gre, zato tu nespoštovanja ni, je le realna ocena zmogljivosti posameznika in ovrednotenje bolj ali manj trivialnih domačih del, ki niso brezvezna, ampak nujna.
[/quote]

Si se izognil bistvu za 180stopinj!

Še enkrat:
Marsikaj se da narest, in to noro veliko in to z veseljem, če je partner slišan, viden, njegovo delo spoštovano.

Že to, da smatraš, da je vse to delo, našteto, iz dneva v dan, sicer mentalno izi bizi (o kvalitetnem in okusnem kuhanju in vrtnarjenju, bi lahko o tem debatirali v drugi temi), je fizično kot psihično lahko veliko bolj naporno, kot mentalno zahtevno delo.

Gre za to, ali to delo (in partnerja, ki ga opravlja, vključno s samim sabo koneckoncev) spoštuješ, opaziš, ali jemlješ kot nekaj samoumevnega, kot si sam rekel, preprostega, nič takega, da bi se moral kdorkoli, ki to delo opravlja razburjat.

Vsako delo, ki se ga ne spoštuje, je TEŽKO. In se tistemu, ki ga opravlja, upre. Enemu prej enemu kasneje.
Skozi zgodovino imaš primerov kolikor češ, od suženjstva, fevdalizma, do industrijske revolucije in po njej.

Vsako delo, ki se ga spoštuje, temu primerno OBNAŠA (torej ne pustiš vse posrano in zasrano za sabo in razfukaš pol pospravljene bajte v enem popoldnevu), je LAHKO in se ga lahko opravlja z veseljem.

Avtorica ne govori o slednjem. In marsikdo drug tudi ne.