ZGODBICA O STARČKU

V neki vasi je živel reven starček, ki je imel prelepega konja. Konj je bil tako lep, da so ga želeli kupiti tudi na kraljevem dvoru. Toda starec jih je vedno znova zavrnil.

>Ta konj zame ni le žival, on je moj prijatelj. Le kako naj vam prodam prijatelja?Smo ti rekli! Bolje bi bilo, ko bi ga bil prodal! Zdaj pa so ti ga ukradli … Kakšna nesreča!Sreča ali nesreča, le kdo bi vedel?Kakšna sreča!Kakšna nesreča!Kaj boš pa zdaj?
Že tako si siromašen, kaj boš pa zdaj, ko ti tudi tvoj sin, tvoja edina uteha, ne more pomagati?Sreča ali nesreča, le kdo bi vedel?Kakšno srečo imaš! Vse naše otroke so odpeljali v vojno, le ti si obdržal svojega sina. Lahko, da naši otroci ne bodo preživeli …Sreča ali nesreča, le kdo bi vedel?

:))))

Ja, vedno misli pozitivno (ko bi si le jaz lahko to vbetonirala v glavo).

Ko včasih premlevam stvari iz preteklosti, dobim ravno tak odgovor, velikokrat me je ravno nesreča pripeljala do velike sreče.