Zgodba o moških in ženskih možganih

Za vas imam predlog, vendar terja več, kot 2 minuti pozornosti, in nekaj akcije z vaše strani.
Vzemite si en večer in namesto, da s partnerjem pogledate kakšen film, v dvoje poglejte spodnji video:

https://www.youtube.com/watch?v=814eR5K7KD8

Gre za monolog izkušenega zakonskega terapevta v obliki stand-up komedije.
Za mene eden bolj koristnih videov, ki sem jih pogledal. V bistvu on-line partnerska terapija v obliki komedije. Tematike, ki so dobre za reševanje obstoječih konfliktov, ali zgolj za vzdrževanje zveze. Zanima me kaj menite o vsebini, predvsem ženske.

V glavnem, če kdo zadevo res izpelje, vas lepo prosim, da spodaj napišete svoje vtise. Zanima me predvsem, kako so se odzvali vaši partnerji na samo pobudo, vsebino,… Sploh tisti, ki vam v zvezi kaj škriplje. Ste se kaj skupaj nasmejali, se vam zdi, da vas je kaj zbližalo,…?

Zelo dober Stand-up.. vendar malce družbeno pogojen, torej bolj pisan na kožo Američanom, kjer je terapija nekaj običajnega, pri nas še vedno dokaj “čudaški” servis za butalce.

Zelo zabaven pastor, praktično pravi Stand-up komik.. Veliko kvalitetnejši od vsega, kar doma premoremo.. o čemer sem že tu:
50 odtenkov njive
Đurologija

Ta stand-up ni terapija, kot Mark Gungor večkrat omeni. Je pa kot pastor, terapevt naletel na toliko materiala, da ga je moral uporabiti. Navkljub svoji pastoralnosti se mehko izogiba religioznosti, a vseeno operira z stereotipnimi pogledi (ker tako velik del ljudi že v osnovi gleda na svet), kot tudi različnimi raziskavami ter “osebnimi” izkušnjami.. Stereotipe uporablja, če ne drugega zato, da uvidimo nesmiselnost le teh na “mehak”, komičen način.
Vendar to ni terapija, če bi bilo tako enostavno, bi bile milijarde zakonski parov brez enega samega problema.
Resnica, je kot Mark večkrat omeni: zakonske veze, partnerstvo.. je pravzaprav nenehno skupinsko reševanje problemov.

Omogoča pa ta stand-up nasmejati se. Vprašanje samo: KOMU?

Kot že zapisano v zgornjih temi “50 odtenkov njive” naj bi poznali 3 vrste humorja:

1. humor, kjer se smejimo drugim (to zna večina)
2. humor, kjer se smejimo sebi (jih kar nekaj zmanjka)
3. humor absurda (zelo malo še ostane smejočih).

Vprašanje je torej ali se smejimo partnerju (drugim), tudi sebi ali tudi absurdnim situacijam?

Če se smejimo zgolj drugemu spolu oz. Partnerju.. potem ni nekega uvida v lastno osebnost, zmotljivost, človeškost.. če se smejimo še sebi, potem je velika verjetnost, da bo tudi terapija kaj prinesla.. in predvsem zavedanje, kako aburdna so družbena pričakovanja glede spola – spolnih vlog – delitve nalog, del v družini.

Terapevtom bi gotovo bila uporabna komičnost, ki jo uporablja Mark Gungor, saj razbremeni “smrtno resnost” s katero ljudje in še posebej pari včasih jemljemo življenja oz. Družbena pričakovanja glede tega.
Preko komedije, stand-upa, se lahko zaveš, da ne izpolnjuješ vseh teh družbenih pričakovanj, vlog.. in je torej absrdno pričakovati, da partner jih pa mora.

Mark je zelo smešen, se nasmejiš do solz.. oba sva se… samo pari, ki so že na smrt skregani (to je tistih 5s pred umorom – trenutek, ko se odločijo, da “morda pa terapija le ni tako zgrešena”) zelo verjetno ne bodo zmogli sproščenosti, da bi se ob videnem in slišanem smejali. Vsak stereotip, šalo.. bodo jemali bolj kot nož v hrbet.

Stand-up zato lahko gledajo pari, ki že imajo dober odnos ali pa na tem aktivno delajo. Na terapijo hodijo preventivno ali ker jih to zanima (glede sedanje, kot bivših vez).

Že res katarzična doživetja v človeškem življenju, ljudi ne “premakne” iz mrtve točke, začarnih krogov.. zato jih tudi komedija ne bo.

Lahko pa se jo uporabi za trenutno lažje razumevanje drug-drugega..

Američanom je seveda napisano na kožo, saj vedno pričakujejo, da obstaja enostavna, “lahko pot ven”. Zato tudi predpišejo, pokupijo toliko tablet.. ljubitelji instant rešitev. Tudi speed-datinga (speed-divorcinga?).

Terapija to seveda ni. Ne more biti instantna, ker so se naše osebnostne poteze, slepila, principi in kar je tega “pekli v naš eprom” desetletja. Ne moreš tega kar “izrezati” ven.
Grem jutri v Hare Krišno in bo vse rešeno?

Komedija je samo ena izmed vodil, kot je tudi glaba in hrana (Hare Krišna), ki ti pomaga najti sebe in partnerja. Ni pa enostavna, ni instantna.. in v tem je pravzaprav fora: partnerstvo brez problemov (in možnosti smejati se jim ter predvsem sebi), ni partnerstvo.
Je iluzija. Bolj od pobritih vedno “srečnih” oranžno srajčnikov, ki mantrajo eno in isto: “Partnerstvo, zakonske zveze.. hare-rama-hare-krišna-hare-rama.. partnerstvo, zakonske zveze.”

Super, vidim, da si poštekal. Me veseli, da sta s tvojo pogledala in se pošteno nasmejala, če sem prav razumel. 🙂 Se pa ne strinjam čisto z vsem, kar praviš. Lahko, da gre za različne izkušnje. Poglejmo:

”Že res katarzična doživetja v človeškem življenju, ljudi ne “premakne” iz mrtve točke, začarnih krogov.. zato jih tudi komedija ne bo.” Se ne strinjam. Sem živ primer, ki dokazuje nasprotno. Življenske katarze so me korenito spremenile. Res pa je, da niso rešile mojih zvez. Ampak jaz ne predpostavljam, da bi jih moralo. Včasih je pač prepozno. Treba je pa pometati pred svojim pragom, ne pred partnerjevim. 🙂 Res pa je, da sem mlad, in še imam energijo in voljo spreminjati stvari v življenju. Čez 10-15 let se mi bo dalo kje manj.

”Terapija to seveda ni. Ne more biti instantna, ker so se naše osebnostne poteze, slepila, principi in kar je tega “pekli v naš eprom” desetletja. Ne moreš tega kar “izrezati” ven.
Grem jutri v Hare Krišno in bo vse rešeno?” Se ne strinjam.Menim, da lahko ima takšen posnetek ‘terapevtski’ učinek. Celovita terapija (osebni razvoj, whatever…) je seveda dolgotrajen proces. Takle video je lahko samo majhen del tega. Mislim pa, da tale video na zelo elegantnen (mehak, kot si sam rekel) način načne veliko zelo pomembnih in težkih tem, ter razbije nekaj ZELO aktualnih stereotipov (oz. ilustrira njihovo absurdnost), za katere mislim, da tudi v slovenski družbi povzročajo veliko problemov. Hočem reči, da je tale video zelo ‘zgoščen’, poznam malo knjig oz. drugih medijev, ki v tako kratkem času predelajo takšno širino materije in tako kvalitetno.

Samokritika je najslabša možna izvedba ocene napredka ali sposobnosti. Da to izveš, moraš vprašati bivše, kot je že Perko v Oni Plus (ljudje so si bolj zapomnili del pred tem: “Ne jemljite ločenca..”).

Stand-up.. par, ki je sposoben razumeti in se smejati.. je prehodil že dolgo pot in nabral vsaj za banjo kapljic, če ne že za bazen.
Zato ena kapljica več, ne bo igrala bistvene vloge.

Praktično nikomur ne bo rešila zakonske zveze. Za to ali interes je (in se najde pot) ali pa ga ni (se ne išče poti, temveč izgovore za vspostavitev Status quo-ja)..

Ena sama kapljica v prazno posodo, ne bo odžejala nikogar.. ne glede na to, kako “zgoščena” je.