Zgodbe , ki jih piše življenje…………
Ohhhhhhhhhh, zajček moj…….. oh, oh……..
moj objem in lahko nočko! Mislila bom nate,
res bom. Tudi pri meni spanca ne bo, vem …..
in v mislih bom s teboj …….. ker nekako slutim
tvoja občutja …….. Drži se, dekle!!
Zajček, vidim, čutim, slišim, kako jokaš,
kako ti solze lijejo po licih, kako hlipaš v
srcu in duši. Izjoči bol, izjoči …. Kako blagodejne
so kdaj pa kdaj te mokre, slane solze, kako so
kot biseri v breznu obupa. Vzemi si jih v dlan in
pomisli, čemu in zakaj so namenjene. Nanizaj
si jih v misli, ki jih posveti tistemu, kateremu so
namenjene. Solze so grenke, a bolečina je lahko
tudi sladka, verjemi. Vzemi to bol za svojo, zažiivi
z njo in v njej, izživi jo !!
In še naprej hlipaj, tvojo glavo položi na moje rame
in hlipaj. Tudi jaz jočem s teboj, verjemi. Bolečina
trže prsi, boli v trebuhu, vem, oh, vem. Naj ti ne bo
nerodno, kar tuli, kar jokaj, kar izjokaj vse, kar se je
nabralo …….. jutri bodo oči otečene, obraz zabuhel.
A vse to reši malo korekture fasade, morda pa bo
jutri v sončnem siju dopoldneva lažje tudi srce in
manj boleča duša ??? Ponesem tvojo misel s seboj
k naši cerkvici in pozvonim zanjo, zagotovo !!!
Oh, zajček, kako čudno je to naše
življenje in še bolj čudno je naše obnašanje.
Ti boš kljub vsemu danes napisala “piko”, jaz
pa ne vem, kaj bi rada napisala …… oh, kako
rada bi nekaj napisala, pa ….. ??
Čudno, res čudno je naše razmišljanje, res čudne so naše reakcije, še bolj čudne in nerazumljive so drugim morda razumljive sprejete odločitve. Nam največkrat niso, a se jih držimo in izvedemo, ker smo se tako odločili. Ko se vprašamo, ali smo se prav odločili, na to ne vemo odgovora. Le mučimo se in mučimo. Ko pa končno najdemo odgovor, je žal….. za narediti klicaj ali vprašaj ponavadi že prepozno!
Jokam že cel večer. Nisem za nič . Premišljujem , tuhtam in se odločam. Kaj takega se mi še ni zgodilo . Da je stvar resna , pomeni že to , da sem vam povedala . Povedala zato , ker iščem vašo pomoč . Pa saj vem , da bo vsak dan lažje…..samo danes je hudo !
Če pa bi vlekla naprej , bi bilo še težje !
Zato je bolje narediti konec začetku 🙂
zato , ker ni prihodnosti ….
Ne vem čutim…da je šlo tule za virtualno ljubezen…da si bila glavna igralka te zgodbe ti. Hudo mi je, ker trpiš ampak kakor se kruto sliši, se ti verjetno kaj takega ne bo zgodilo nikoli več in je zato vse tole en velik plus zate ena dobra šola. Zelo drži rek:”Da je vsaka slaba stvar za nekaj dobra.”
Ravno danes mi je prijatelj odpiral oči…kako si nekateri jemljemo te naše forume…in kar strah me je postalo…baje jih jemljejo zelo zares, baje vse tiste napisane besede srkajo vase in si usvtvarijo neko sanjsko podobo neko iluzijo in zaslepi jih neka virtualna ljubezen. Kar zmrazi me in bojim se tega. Sama jemljem forum predvsem kot zabavo, prijetno druženje in zelo dobro se zavedam, da je to le forum, racunalnik in na drugi strani racunalnika je lahko marsikaj…kaj prijetnega ali pa neka nočna mora.
Zato je najlepše biti v vaši gmajnici ali naši kletki kjer se nekako že vsi poznamo med seboj in vemo, da se nam kaj takega ne more, ne sme zgoditi. Padalci pa so vedno padalci in jih lepo doslovis pa je.
Razen če te zamika…ampak potem pa se moraš zavedati kaj vse se lahko zgodi in to sprejeti in predvsem znati prenesti.
Res mi je žal, dragi zajček, da trpiš, cmoka draga moja in čim prej pozabi na bolečino.
No tole je moj pogled na vse to, mogoče se motim, ne vem…ampak tako čutim.
p.s. No izjema pa so seveda “ta resni” forumu, kot so zdravje…
Ne bi mogel gledat bolečino,
trpljenje zajčka je zadelo fino,
mi zanj je res hudo postalo,
na sebi vem da se bo to poznalo.
A glej kolko rožic ti je ob strani,
glej koliko je obližkov na tej rani,
a nikar naj rana ne preneha se solziti,
to pomaga dušo in srček ti krepiti.
Zajči, vse bo dobro, saj se svet obrača,
počakat, ko naokoli pride, se ga splača,
misel s tem bistri in polni um,
je zdravilo ki življenju da pogum…
Lepo je kadar so prijatli zbrani,
tu, ali pa na “oni strani”
več ramen ti daje moč,
da zvezdice bi sjale zate vsaj vso noč.
Murnček se je oglasu za trpljenje,
tudi njemu včasih težko je življenje,
a svet gre naprej in mi živimo dalje,
saj vsaka stvar ima tud drugo plat medalje.
Zajči naj trpljenje bo zagotovilo,
da se to ne bo več ponovilo,
vedi da v vsem tem le eno je pravilo,
ko zboliš, le pridi v gmajno po zdravilo.
Večer vsem, prav vsem, moral sem dodati nekaj za vse bolečine, saj le kadar vsi smo tu, vse najprej mine….