Zgodbice za lahko noč
Sinu (kmalu bo tri leta) pred spanjem že dooooolgo pripovedujem dve zgodbici – vsak večer isti, ker pač vedno zahteva isti. Ker opažam, da me sploh več ne posluša, sva se zmenila, da mu bom raje ob večerih začela brati pravljice (da bo vsaj malo raznoliko). In tu naletim na problem. Kar pogledam, se mi vse zdi totalno neprimerno, sploh za zvečer pred spanjem. Volk požre vse živo, čarovnica meče v peč itd. Moj otrok intenzivno sanja in mu takih zadev pred spanjem ne mislim brati. Ali poznate kakšne malo bolj priljudne zgodbice; po možnosti kratke, pač primerne za lahko noč?
Hvala in lp,
Katarina
ljudske pravljice NISO za zvečer, te so za čas budnosti in pripravljenosti na razmišljanje
zelo dobre pravljice za lahko noč so take, ki so pomirjujoče, ki so morda celo pisane v nekem ritmu itd.
Mi smo pri 3 letih brali iz Eptine zbirke – Ne moreš zaspati, mali medo… Ti in jaz, mali medo … Poljubček za lahko noč … Daj mi poljubček …. Saj zmoreš, Poldek …
– in založbe Kres – celo zbirko zajčka Mandija, Belega medveda Larsa …
Priporočam obisk knjižnice po principu – beri in vzemi. Torej, midva s sinom imava že od vsega začetka tak pristop. Greva v knjižnico, izbereva nekaj knjig, jaz jih na hitro prelistam, potem pa jih nekaj prebereva (da vidima če so nama všeč) in potem jih te všečne vzameva domov. Zveni smešno, ampak tako vsaj jaz vem, kaj piše noter, dete pa posluša, ker ga stvar zanima.
Mimogrede, za tako micene so tudi zelo lepe pravljice v reviji Zmajček.
Hej!
O primernosti “klasicnih – ljudskih pravljicah” je ze lani tekla zanimiva debata na S S. Tudi take ob svojem casu.
Poglej v knjiznici. Toliko je primerne novejse literature za obdobje tvojega
fantica. Nic tega, kar te moti za pred spanjem. Zdaj ti trenutno ne bi znala iz rokava stresti . Vem pa, da sem vnuku ( rojen 90. leta) kupila veliko knjig
s primernimi vsebinami iz otrokovega okolja; zivalske dogodivscine.
Nasla jih bos v knjiznici. Zelo mi je ostala v spominu zbirka o medvedku: Ne mores zaspati, mali medo….Te je strah, mali medo…
Saj ti bodo se mamice odgovorile. Malo tudi pobrskaj in bos nasla. Lp Babi
Smo tudi stari tri leta in že kar nekaj časa beremo zgodbice iz knjižic:
Pikijeve zgodbice za lahko noč,
Zlata čebelica (večina primernih, prav vse pa ne),
Cicido, Ciciban, dober dan,
Smetiščni muc in druge zgodbe,
Miška spi,
nekaj smo prebirali tudi knjižico Moj prijatelj Piki Jakob in celo Piko Nogavičko (samo nekatera poglavja).
Prijetno branje!
Pozdravčki
še ena mama
in sva se z možem pogovarjala, da bo decembra pri tebi spet vse dišalo po prazničnih jedeh. Se še spomniš, si lani možičku pomagala s tem, kaj so včasih dali na praznično mizo. 
Mi smo se letos družinsko smejali na dopustu, ko smo prebirali Kosovirja na leteči žlici. Še zdaj se gremo včasih kakšno stvar “na vse črke” (ko zamenjaš vse samoglasnike v besedilu z enim).
Klasične pravljice so pa res bolj za čez dan. Mene še zdaj kar spreletava, ko se somnim recimo Deklice z vžigalicami…
Nas (skoraj ze) triletnik obozuje knjigi Juri Muri v Afriki (prvic in drugic). Ko se jo za nekaj casa navelica in ko pride nova stevilka Zmajcka, je nekaj vecerov namenjenih Zmajckovim dogodivscinam, potem sledi Erni in Bert iz Sezamove ulice. Vmes pa beremo poleg mozeve izbire se Svetlano Makarovic, Zupanciceve Mehurcke… Bom pa poskusila se z vasimi novimi idejami.
Se mi je pa predvcerajsnjem zgodilo nekaj posebnega. Ker sin obozuje knjige, vsako zgodbo napeto poslusa in je ponavadi, namesto da bi bil se bolj zaspan, cisto buden in pripravljen na debato. No, pred dnevi pa sem mu brala pravljico Hranilnik (H.C.Andersen). Moram priznati, da tako dolgocasne zgodbice ze dolgo nisem brala…. in prvic se je zgodilo, da je sine ob pravljici za lahko noc… res zaspal. Bil je tako ljubek! Morda bo ta zgodba pomagala zazibati v spanje tudi vasim navihanckom.
He, he, bom takoj danes pogledala, ce je v tisti debeli knjigi H.C. Andersena, ki jo imamo doma, tudi ta pravljica noter. Javim, če smo bili tudi mi uspešni. Zaenkrat sem mu iz te knjige (jo imamo na novo) prebrala samo Grdega račka, ki ga itak pozna iz risanke in Kraljično na zrnu graha. Na daleč pa se izogibam Deklice z vžigalicami, ob kateri je tudi mene vedno stiskalo pri srcu, pa čeprav sem bila že starejša.
Hej!
Tinkara, seveda se spomnim:))
Moj dragi pravi, da je hudo imeti zeno, ki ima spomin tak kot jaz. Resnicno mi sega zelo dalec in v podrovnosti. Saj se vidi po mojih postih na Prehrani.
Izroci mu moj pozdrav in povej, da bo disalo:)) Vem tudi, da imava podobne okuse in segava na policah po istih proizvodih.
Glede pravljic pa tudi to: Sama sem se jih veliko zmislila ob vnukovih dogodkih in se je v njih prepoznal. To je uzival. Potem pravljice iz dogodkov v mojem otrostvu; prirejanje klasicnih pravljic na saljivo vsebino.
Nekoliko starejsi je veckrat prosil: Povej, kako je bilo, ko sibila ti majhna.
Pa sem mu pripovedovala, kaj je vse nona delala doma – maslo, smetano, vino… O ovckah, strizenju volne, predenju in pletenju.
Se zdaj ne vem, zakaj se je zacudil( vse ostalo normalno sprejel), da je nona delala tudi kis.
” Ne, tega pa ne!”
Njemu je bila zelo vsec moja izmisljena pravljica o princeski, ki je ( za sprmembo ) resila princa. Vse v moderni obliki. Pa smejala sva se, kako prepoznamo princesko, kako princa.
Hec, za umret:)))
Hudo pa je bilo, ko je od svoje mami zvecer zelel prav mojo doloceno zgodbico, o kateri hcerka se pojma ni imela. (Zivijo dalec stran. )In potem sem po telefonu povedala nekaj kljucnih povedi in naprej se je znasla sama.
Nisem imela se racunalnika: sem si jih kar zapisovala in jih zdaj pocasi prenasam vanj. Bodo ze komu prisle prav.
Lep dan prav vsem in veliko lepih pravljic za lahko noc Babi
Ja, Tinkara in druge so ti že svetovale. Sem pa jaz bila pozorna v knjižnici tudi na to, da knjigica nima veliko besedila. Tako, za ene 10-15 minut počasnega branja. V naši knjižnici imajo 2 zaboja, kjer so kao slikanice, notri so v glavnem bile knjigice s kratkim besedilom. Postopoma sva prehajala na daljše zgodbice.
