Imam 6 in pol let starega sina- hodi v 1. razred. problem je v tem, da potrebuje veliko pozornosti- je glasen, kaj zaupije kar tako, skače v besedo, navodila- jih mora večkrat slišati. V šoli so rekli, da mora imet več meja in doslednosti-trudim se po svojih najboljkših močeh. Ob 7 h zvečer gremo spat- se pripravi za v posteljo, se umije, stušira.. Dobi pravljico in ob 9 h zaspi- zjutraj vstane ob 7h. Čez dan mora biti vsaj 1 uro od zunaj, redno se prehranjuje. Ima dovolj časa za igranje. Ko pride iz šole se mora preobleč, stvari zložit v omaro, torbo pospravit, roke umit,
Kadar je v družbi- čisto obnori- dela neumnosti, babico ne posluša. Sedaj mi veliko odgovarja: npr. “be be be” al pa “ja in”.
Prijavila sem, da greva k pedopsihologu. V šoli ga bodo sedaj bolj na trdo prijeli in bomo videli kakšen bo doma. Prosim za pomoč.

Toplo ti priporočam knjigo Elizabeth Pantley: Tudi z otrokom lahko sodelujete.

Mislim sicer, da je obnašanje tvojega sina kar podobno nekaj 6-letnikom, ki jih poznam, a vseno se mi zdi, da je sedaj že čas, da začne otrok tudi samostojno presojati in razmišljati, kako se v določeni situaciji obnaša. Vsak v takih bolj vsakdanjih.

Jaz imam doma sicer dvoletnika vendar me je toje pisanje spomnilo na knjigo in se mi zdi, da bi ti morda lahko pomagala. Pa tudi skr bna, *registrirana, xxy, pa še nekaj se bi jih najdlo, ki so zakladnica uporabnih nasvetov. Upam, da kaj napišejo.

Kot, da bi opisovala mojega nečaka :)))

Pri nas mu ni pomoči. Mami mu popušča na vsej črti, ati pa misli, da bo z lepo besedo dosegel čisto vse (ker naj bi baje pri njemu v otroštvu bolj palilo, če bi mu kako stvar prepovedali na lepši način). Mali pa vse vleče za nos in ovija okoli palca.

Mi je prav čudno, ker brata pes uboga, sin pa ne ?!?