“Bolje ljubiti in ljubezen izgubiti, kot ne ljubiti nikoli.”

Kaj pa menite o tej resnici? Moje mnenje: ČISTA RESNICA!
Bolje vsaj enkrat v življenju resnično ljubiti, četudi kratek
čas, vendar ljubiti tako,kot je ljubiti le mogoče, kot pa
nikdar v življenju ne občititi tega enkratnega čustva,kot
nikoli vedeti,kaj ljubiti sploh pomeni, kako to človek občuti.
Če ne bi ljubila vsaj enkrat v življenju, mislim, da ne bi bila
pravi človek. Če ne bi ljubila, bi bila za vse lepo, v resnici vse
lepo močno prikrajšana. Mislim, da vse barve, ki obstajajo na
tem svetu dobijo čisto posebno barvo, kadar človek ljubi, da
vsa glasba tega sveta zveni popolnoma drugače, polno, usklajeno,
v enkratni harmoniji, kadar človek … ljubi.

Poznate tisto pesem, ki jo je v davnih starih časih pel Oto Pestner:
“Vse je lepše, ker te ljubim,
vse drugače je kot prej …. ???”

Oja, res je vse lepše, kadar človek ljubi: kadar ljubi, sonce topleje sije, kadar ljubi, nebo več modrine daje, kadar ljubi, je morje globlje in širše, jablane lepše cvetijo … kadar človek ljubi, se ne boji ničesar več, razen tega, da bi nehal ljubiti !!!

zelo se strinjam s teboj…le da se tega ljudje bolj slabo zavedamo…..žal…
Pa še nekaj je: veliko jih misli, da je ljubezen rezervirana le za mlajše….Še zdaleč ne !!!
Ljubezen zna biti nekaj izjemno posebnega tudi, ko smo starejši….

:-))

Mislim, draga Stephani, da se takrat človeku mora še enrkat zgoditi … ponoviti … da v letih, ko se nadenj vse zgrne, bodisi zaradi težav, takih ali drugačnih, bodisi zaradi obdobja, v katerem se človek hote in nehote kar naenkrat znajde in se včasih tudi “ne najde”, takrat se mora zgoditi ljubezen, vsaj takrat, če že prej ne! Takrat človek nujno potebuje samo potrditev, zakaj je in bo in je bilo in še vedno bo … smiselno življenje samo in živeti. Seveda je teh ljubezni več vrst, a govorim o ljubezni, ki … ti da krila !!! In kadar človek človek resnično ljubi, ljubi sebe in ljubi vse okrog sebe !!!!

:-))))
sem vedela, da mora biti kakšen tehten razlog, da imam tako rada ljudi :-)))

He, he, he, a ti mene mal zezaš ane ???? Prou, pa nej bo tako, če je tako dobro za nas, naj bo še zame.

:-))))))))))))))))))))))))
:-))))))))))))))))))))))))

Mariči, nekaj ti morm zaupat:
ko sem bila stara 40 let, sem si rekla, hej, lubica, sedaj je pa že skrajni čas, da se nehaš hecat in zezat in smejat in počet neumnosti.
Pa sem se “trdnega sklepa” držala kakšen teden, toda potem sem bila sebe tako sita kot suzga boba….
In zato se bom verjetno hecala še tja do 140 leta potem pa bo, kar bo 🙂

Potem , ko enkrat doživiš to lepo ljubezen , enkratno …je težko pozabiti vendar pa le ostajaš bogatejši in imaš nekaj lepega za spomin , za tiste ure zadnje.
Vendar potem nimaš več odprtega srca do nikogar .

aham…