živali v blokih in mestih
Hvala, torej imam pravico, da sem mnenja, da živali niso za v blok, kajne?
Kljub tolikim postom, me ni uspelo nikomur prepričati, da je živalim v bloku lepo, pa naj so njihovi lastniki še tako ljubeznivi.
In tisti košček zelenice, ki jo potem onečedijo s svojimi iztrebki, moji otroci, ki se tam želijo igrati, pa potem te iztrebke prinesejo v stanovanje, je razlog več za moje mnenje.
Pa se ne rabim nikomur smilit, ker nimam psa v stanovanju in ker s tem zamujam ne vem kakšne izlive ljubezni. Imam pa zato stanovanje zmeraj polno otrok, svojih, sosedovih, iz druge ulice.
Meni je tudi totalno mimo imeti živali v blokih. Ker so lastniki totalno odcepljeni. Otrok ne morem peljati v peskovnik, ker so tam pasja stranišča (pa tudi mačja). Živali puščajo cele dneve same doma. Obravnavajo jih kot otroke oz. enakovredne družinske člane ali pa nadenakovredne. Večina je z njimi obsedena. Moj kuža je naredil to moj kuža je naredil ono. Moja mucika to moja muca ono. Totalno mimo. Pa da ne rečem v primeru bolezni, ko jih vlačijo k veterinarju po inekcije, na operacije, mečejo gore keša za njih, je pa evidentno, da živalci samo podaljšujejo mučno trpljenje…
Moje mnenje: žival sodi na podeželje ali v hišo z vrtom.
Ma, eno je ljubezen do živali. Sama jih imam rada, prav tako moji otroci. In dokler sem živela v hiši smo jih vedno imeli. Tudi pse.
Ampak trenutno mi gre pa zelo na živce, pa ne samo meni, ena lastnica psa. V bloku kjer živimo, je trenutno kar nekaj majhnih otrok, ki se igrajo na travi pred blokom. In ta gospa, ki se je nedavno vselila v naš blok, pripelje svojega psa pred vhod bloka, da pes opravi svoje, in gre. Ji na kraj pameti ne pade, da bi vsaj pospravila za njim, kaj šele da bi ga peljala dvajset metrov proč, na rob gozda. To mi gre pa močno na živce. In jih bo ob prvi priliki slišala. Zelenica je urejena, brez smeti, za to se trudimo skoraj vsi.
Če pa s svojim psem skupaj spi in je, je pa čisto njena stvar. V to se pa res nimam pravice vtikati. Pač ne greš na obisk, če te to moti.
V naši stolpnici je očitno več pribavalcev živalske vrste, kot človeške. Če že pogledam na položnico upravnika stolpnice, koliko je v njej prijavljenih oseb. :((
No, pa še k temi – spet odvisno kakšna je ta žival in od lastnikov. Da pa nekdo strpa v dvosobno stanovanje dva psa, medtem, ko družina šteje sedem članov (poznam primer) se mi zdi pa mučenje.
LP
Blagor tvojim prijateljem, ki očitno ne vejo kako ti gre pri njih vse skupaj na živce. Priznam, da živali v premajhnem bivalnem prostoru trpijo ampak ni pa mi jasno, zakaj hodiš k njim, če ti ne ugaja, da se tvoji in predvsem pa njihovi otroci plazijo tam kjer hodi pes. Če jaz gledam s tega stališča potem sigurno ne bi šla k nekomu na obisk kjer mi pač nekaj ne bi pasalo.
Še to – v našei stolpnici nisem še nikoli zavohala pasjega lulanja. Vse prevečkrat pa vonj po cigaretah. Kljub temu, da na veliko piše, da se na skupnih prostorih (kar hodnik nedvomno je) NE kadi. :((( Pa nimajo psi čikov v gobcih…
Zelenice… Ja, to tudi mene moti. Da prideš na otroško igrišče in praktično skačeš kot pri ristancu, ko se izogibaš kepicam. No, saj zdaj smo že našli igrišče, kateremu ni tako. Ampak temu niso krivi psi, temveč ignorantski lastniki.
LP
Psi in mačke imajo čisto druge potrebe glede človeške bližine in gibanja. Ta dva psa sta lahko zelo zadovoljna, če se lastniki dovolj ukvarjajo z njima. Pes je namreč zelo rad v človeški družbi, pri mački pa je malo drugače – tudi ona ima rada človeško družbo (carkljanje) a le takrat, ko to njej paše. Mačka se bolj naveže na teritorij, kot na človeka, pes pa ravno obratno.
Živim na obrobju mesta in verjamite, da sem videla veliko več nesrečnih psov na podeželju, kot v mestu. Psov, ki so ves ljubi dan na verigi ali pa v pesjaku. Ki jim lastniki dnevno namenijo 5 minut, ko jim prinesejo hrano in to je vse. Pes uživa v človeški družbi!!
Seveda pa morajo biti lastniki (ne glede na to ali z živaljo bivajo v mestu ali pa na vasi) dovolj odgovorni, da poskrbijo za to, da kužki ne opravljajo svoje potrebe npr. v peskovniku ter za njimi pospravijo.
res je deteljica, govorimo o isti stvari, sem šele kasneje videla tvoj post. Se res strinjava.
Drugi pa res še kar težijo z vedno enimi in istimi brezveznimi argumenti, češ da živali svinjajo pa trpijo, ker jih lastniki puščajo same…Mislim, kolikokrat je še treba povedat, da je itak stanje živali odvisno od lastnika in da jasno, če lastnik zanemarja žival, da bo žival trpela, to pa ne pomeni, da na splošno zdaj vsaka žival trpi! Eni ste pa res… Kot da bi rekli, da nekateri ljudje zelo slabo ravnajo z otroki (mimogrede, zelo veliko jih je!) in zdaj na splošno ljudje ne bi smeli imeti otrok, ker, a veste, eni otroke pretepajo, pa eni otroci se derejo, pa eni so lačni, pa eni so tudi po cel dan zaprtio v stanovanju – in bi iz tega potegnili sklep, da “otrok se pa ne sme imet”. pol teh žensk tukaj, bi skočilo v luft, da kaj govorim, a ravno take sklepe vlečete ve ven; ker nekateri lastniki zanemarjajao živali, sklepate, da se živali ne sme imet na splošno.
Dejte ločit hruške od jabolk!
Ma, saj je škoda energije, eni pač ne dojamejo.
Anketa ni najbolj primerna za ugotavljanja počutja živali.
Če si kdaj prežival/a kakšno urico s kakšnim psičkom, bi videla na kak način izražajo svoje zadovoljstvo. Cviljenje, renčanje, vlečenje verige … ne spada med te znake. Mahanje z repom, razposajeno skakanje ob lastniku, vdano gledanje lastnika med tem, ko ga ta ljubkuje…. ja, to pa bi lahko bili ti znaki…..
Stanovalka – živim na deželi. In sem prepričana da je veliko več nesrečnih hudih psov na verigi, ki jih še pobožat ne upaja.Tako,d ani važno kje je pes, ampak kdo ga ima.
Kjub temu, da sem na vasi- pobiram njegove iztrebke, ki pa na otroškem igrišču ne morejo biti- ker ga nimamo…..igrišča namreč.
Mogoče začnem preganjat otroke, ki mi skačejo v psa in ga objemajo, ker je res tak kot iz risanke. Al pa če začnem renčat na vsakega mimoidočega, kis edere zamano- gospa kaj je pa to za en pes…..
Nestrpni lahko postanemo hitro-v tisto smer- na kateri strani smo.
Upam pa da en spadaš med moje prijatelje, ker naš pes včasih leži pod mizo, tudi muca pride mimo mize /pa sploh noče ven!!!/, papiga žvižga obema, pa še kakšna riba kdaj iz akvarija skoči…..
Tisto kar pa ti narediš za ljudi- draga moja- hvala kar imej, pa že raje umrem k pa tebi v roke pridem. IN VEDNO BOLJ SEM PREPRIČANA, DA VELIKO VEČ ZA LJUDI NAREDI NAŠ PES- ŽAL!!!!!!
Ker veš imamo tudi službene pse, ki imajo zelo dober nos in delajo v dobro marsikoga.
Tudi jaz sem se odločia da dam komentar na to perečo temo. Živela 20 let v bloku in bila prisiljena prodati stanovanje zaradi lastnikov stanovanj, ki so imeli pse. Cele noči nismo spali zaradi lajanja, tuljenja njihovih ljubljenčkov. Pa nisem občutljiva. Ampak, če moraš zgodaj zjutraj vstati in ponoči ne spiš in če tudi policija ne pomaga se enostavno odseliš. Izbrala sem si hišo v soseski, kjer ne boste verjeli ni niti enega psa. Zelo srečno živim. Je pa dosti otrok in tudi sama ga pričakujem, tako, da sem šele sedaj končno zadihala življenje. Ne družim se ljudmi, ki imajo pse, ker pri njijh enostavno ne morem vzdržati. Tisti, ki to ne doživi ne ve kako je. Pa še to – zelo žalostno je, da imajo ljudje rajši živali kot ljudi, da rajši pomagajo psu kot nekemu revežu.