ŽIVLJENJE….
Nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine,
nekomu moraš, moraš,
to je kot kruh, kot požirek vode,
moraš dati svoje bele oblake,
svoje drzne ptice sanj,
svoje plašne ptice nemoči
nekje vendar mora biti zanje
gnezdo miru in nežnosti –,
nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen –
ker drevesa in trave vedo za samoto
kajti koraki vselej odidejo dalje,
pa čeprav se za hip ustavijo –,
ker reka ve za žalost
če se le nagne nad svojo globino –,
ker kamen pozna bolečino
koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce –,
nekoga moraš imeti rad,
z nekom moraš v korak,
v isto sled – o
trave, reke, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje !!!!!!!!!!!
yah…Minatti….:))))))))))))))))
Bom povedala, zakaj pa ne..
Rekel mi je takole……..a pri tem spoštoval mojo željo , da bo vse vedno le klepet. Samo to !!
Vprašal me je , če mi pove zgodbico . In sem rekla ja . Pa jo je povedal..
nekoč sta bila ona in on. Chatala sta. Prijeten neoseben klepet. In en dan se on odloči , pa ji reče..
Nekoč ti bom rekel ………Jutri bom tam pa tam ob tej in tej uri…oblečen tako in tako….in bral bom časopis. Ona pa lahko pride , ga pogleda in se odloči……….ali pride bližje……. ….ali pa odide , kot da je sploh ni bilo !
Lahko pa ostane kot je , samo , da je ne izgubi…………..
Uf, zajček moj mili, v tej zgodbici sem jaz
za to, da sem ona ….. in da grem tja, kjer on
pije kavico in bere časopis. Stojim v podboju
vrat in razmišljam. Pa se vprašam, čemu razmišljam. Grem, ga pozdarvim, mu podam roko, mu pogledam v oči in mu rečem: hvala za vse lepe dni, ki si mi jih ponudil. Hvala za lepe trenutke, v katerih sem iskala iskrico, ki mi je dala novega elana do življenja, novih moči, nove volje, nove motivacije. Hvala ti, ker sploh si.
To bi si zaslužil, tega bi moral biti tudi on deležen.
In zgodba bi tukaj obstala, ob skodelici dišeče kavice, ob stisku rok in toplini dveh parov oči, ki si povesta brez besed veliko reči. In ob stisku dveh dlani ………