Življenje nima več smisla

Pišem v skrajnem obupu. Življenje se mi že 10 let konstantno ruši in sedaj nimam več volje za bit tu. Vse vidim črno, sem brez motivacije, ponavljanje enih in istih rutinskih opravil, služba, enoličnost, brezvezni pogovori, brezvezne informacije s tv, radija, interneta…, utrujenost, žalostne situacije v družini, bolezen, prezgodnja smrt, … Najti motiv za vse okrog otroke, starše, službo, hišo, ljubimca, prijatle… Vseh navdihovat, bit pozitivna, radostna, pogumna, razumna, bistra, lepa, … Sedaj ne morem več, ni energije, ni več moči, ni razloga. Zjutraj so roke tako težke, da jih ne morem dvigniti. Rada bi zaspala, edini motiv so otroci, ki jim ne morem naprtiti tega bremena Toliko odgovorna moram biti. V resnici se mi preprosto ne da več.

Preseči, največi deo dneva si u službi, menjaj, meni su kad sam radio u ilirijoj sodelavke ispile poljednju kap života u meni, doma sam samo spavao. drugo ljubavnik, ak imaš djecu drži se muža ak te dobro ne obdela kaži mu šta bi i kako bi.Djeca moraju biti več velika tako da jim budi uzgled da budu poštena i da uče.

Poznaš absurdni humor?
Včasih pomaga, da spelješ (dovolj je že v glavi) do absurda.
In ugotoviš, da je sicer vse brezvezno, ampak pravzaprav že absurdno smešno.
Ko se razbremeniš RESNOSTI, in brezsmiselnost postane pravzaprav blesavo smešna, se boš vnila nazaj, v smisel in lažje zadihala.
Bolj fizično konkretno ti pa priporočam odklop, tak, da vse pustiš in za 2h greš na sprehod v naravo, sama, v kakšen hrib, in potem prekolni vse, da j ven iz sebe vso jezo, vso “brezveznost”, nemoč, čisto do konca, do absurda..
Naslednji korak, ko se sestaviš nazaj, pa razmisli, kaj lahko dejansko spremeniš (npr.nekaj iz rutine)..
Srečno in pogum!

Wtf zenska aalooo…. Smiri dozivlaj.
Kok jejudi k se tega nimajo kar mas ti!!!
Kaj ce bi bla brez roke noge vida sluha itd… A???
Al oa ce bi mela raka pa bi te pocas pobiral.
Zgin zivet svoj lajf in nehi jamrat tle po forumu!!!!
Sorry vsem za vse sluscene vejce itd, ampak k sm to prebral k mi je dvignl zivc

Ne rabiš bit nesramen oz. tako neuvideven do drugih. Ženska ima pač svojo življenjsko zgodbo in stvari, ki jo morijo, žalostijo. Če tako pogledaš, ima tudi ta forum nek namen, da se piše gor. Zakaj bi sicer obstajal? Verjetno ne, da se samo pisari kako je nekdo poln sreče in radosti. Žal ni vse z rožicami posejano.

Se pa strinjam z tistim delom, ko si napisal, da so nekateri še v veliko hujši situaciji (huda bolezen, invalidnost, revščina ipd.). Tega je seveda dosti po svetu. Kar pa še ne pomeni, da si nekdo kot je ona, ki je napisala to objavo, ne zasluži spodbudnega komentarja in razumevanja.
Nekomu se težave drugega ne zdijo pomembne oz. hude. In to zato, ker niso njegove. Svoji lastni problemi pa so lahko za nekoga veliko breme.

V najširšem možnem pogledu življenje nima smisla. Nekje se je začelo in nekje se bo končalo. Bilo je rojstvo in bo smrt. Vsako življenje. Vključno z vesoljem. Bil je veliki pok in verjetno bo veliki skrček.

Po selekciji tistega zgoraj, kar si napisala izberi najboljše in najboljše možno še dodaj, to je tisto, kar sploh nisi napisala. Ostalo odvrži.

Najboljšemu izbiru dodaj gibanje. Gibanje po gozdu. Uro, dve na dan. Najboljši je primern vzpon.

Pomoje je keč v tistih parih besedah ki si jih rekla da moraš bit radostna,vedra,vesela…nasa kultura nas uci da ne jamrat da ni tako slabo, da tako pac je, da je treba bit pozitiven. S tem ignoriras sebe! A si obupana a si na dnu? To je izjemno tezko! Ni ti treba bit suznja in se delat da je vse uredu. Poskrbet moras najprej zase in svoje pocutje. Predlagam da si postopoma jamljes vec casa zase. Po malem. Ljudem okoli tebe se bo vsaka sprememba zdela cudna nenavadna, verjetno bojo kritizirali, obsojali itd. Bodi mocna. POSKRBI ZASE. Do sedaj si skrbela za vse ostale zdej si ti na vrsti. To ni lahko, ampak poskusaj, znova in znova in znova. Ce ti ne rata, probi ponovno. Ti imas moc da zivljenje obrnes 180°! Ampak je treba malo verjet. In zelo pocasi zacet nekje. Glavni cilj pa ti naj bo da delas s sabo zelo zelo lepo, kolikor pac lahko ker nisi vajena. Naredi zase nekaj kar bi drugace nekomu drugemu. Depresija nastane ponavadi zaradi zatrtih custev in obcutkov in mislim da imas tukaj moznost za delo, da das vn s sebe to tegobo. In nej ti nihce ne modruje da ti je lahko. Ti ves da ti ni in zivljenje ni lahko!
Srecno!

Hvala vsem za odgovore. Prav vse sem skrbno prebrala, pozitivne in negativne kritike ter razmisleke. Res je, človeku se svoje skrbi in tegobe zdijo najhujše na svetu (čeprav sem velikokrat tolažila ali poslušala ljudi, ki so imeli mnogo manjše čisto običajne probleme, brez, da bi se mi zdeli njihovi problemi nepomembni). Sama res nisem nikoli jamrala, pa lahko sedaj za nazaj rečem (kot rečejo tudi drugi) prekleto dobra si, da si vse to zvozila. Ne, da bi želela opravičevat moj zapis zgoraj, ali odgovarjati nekomu, ki je zapisal, da jamram brez veze Vse sem izkusila, kemoterapijo, hude bolečine, smrt moža, invalidnost v družini… Tako, da vse to poznam. Do sedaj je nekako šlo, energijo sem dobivala, čeprav ne vem od kod. Sedaj je počasi dovolj in bi najbrž tudi sama zbolela ali zapadla v depresijo. Morda sem se še pravi čas zavedla, da so nujne spremembe. In tako, kot ste mi svetovali, začeti je potrebno z majhnimi koraki, veliko narave, hoje in več skrbi zase, v smislu sproščanja. Hvala vam še enkrat, super ste, da ste si vzeli čas in mi poslali kar nekaj dobrih besed.

Z veseljem. Tisti del, ko sem napisala, da je nekaterim ljudem še težje in dala primere napisane v oklepaju, nisem mislila nič slabega. V smislu, da morda vi tega niste dali čez. Nikakor ne morem soditi nečesa oz. nekomu, ki ga ne poznam. Vsekakor verjamem, da vam ni lahko.
Mishkaaa vam je dala po mojem mnenju dober nasvet.
Na vsake toliko časa je potrebno sebe postaviti na prvo mesto. Konstantno žrtvovanje za druge je izčrpljujoče in na dolgi rok ne vodi v nič dobrega. Zato si brez slabe vesti vzemite čas samo zase in ne pustite, da bi vas kakršnekoli obveznosti odvrnile od tega.

Srečno.

Srečno

Včasih gruntam tole glede rutine, eni ljudje jo za prmej ne marajo. Meni je pa všeč. Zjutraj se rada zbudim v miru in počasi, spijem svojo belo kavo, pogledam novice, vremensko napoved. Če ta rutina poteka tako kot večino dni, sem zadovoljna. Če jo kaj zmoti, znam postati kar sitna. Vsak dan grem tudi na sprehod s psom, tudi to je rutina, ker je vsak dan, celo vsak dan po isti poti – ampak jaz uživam.
Vsak večer zložim posodo v pomivalc in pobrišem pult, štedilnik, da me zjutraj kuhinja pričaka čista in bleščeča – spet ena rutina, ki pa mi zjutraj da eno posebno veselje, sploh če je lepo jutro in je kuhinja vsa svetla.
Moje delo je mešanica rutine in ustvarjalnosti.
Imam majhno, skromno, precej rutinsko življenje in mi je všeč. Res uživam v majhnih stvareh in to ni floskula.
Če si imela dobrega moža, se zahvali usodi, da sta bila vsaj nekaj desetletij skupaj. To je veliko več kot nič. Si predstavljaš, da ga sploh ne bi spoznala? In če bi te takrat vprašali: na izbiro imaš 20 let z njim, potem bo umrl, ali pa 50 let z nekom, ki ga imaš samo mlačno rada, kako bi se odločila?

Če misliš, da si depresivna, ne bi bilo slabo iti k zdravniku. Drugače pa k dvigu razpoloženja pomaga vaja, da se prisilno smejiš. Napneš tiste mišice, ki sodelujejo pri smehu. Tako možganom sporočiš, da se smejiš, in temu prilagodijo izločanje vseh možnih snovi. In potem se dejansko počutiš bolje, ker se na telesni in kemični ravni dogaja enako, kot ko se smejiš zares.
Ko so bili moji otroci še manjši in sem jih hodila z avtom iskat v vrtec, šolo, so mi vedno morali najprej povedati, kaj zanimivega ali zabavnega se je zgodilo tisti dan. Tako so vsak dan bili pozorni na tisto, kar je bilo zabavno, kar jih je spravilo v dobro voljo. Ozavestili so te dogodke.
Torej, kaj se je tebi danes zgodilo zabavnega, da si se nasmejala? Jaz sem se nekaj pohecala s prodajalko v trgovini, ona je nekaj odrezavega odgovorila in smo se vsi pri blagajni potem smejali. A ni to lepo?
Tudi za mano je naporno obdobje in če se ne bi znala nasmejat, tudi ko je bilo najbolj grozno, bi se mi verjetno res zmešalo.

Aja, zase vem, da moje življenje nima nekega hujšega smisla. Sem pač en drobcen prispevek k preživetju naše vrste. Meni se zdi glavno, da pri tej svoji skromni nalogici naredim čim manj škode. Zelo zelo majhen delež ljudi je poklican in ima življenje, za katerega lahko rečemo, da ima globlji smisel. Ostali smo kanonfuter.

Rutina je dobra stvar, če vmes potekajo stvari, ki so zgolj tvoja želja. Npr. ko po stresnih trenutkih v službi vklopim grelnik vode in si skuham kavo. V tem primeru me ne briga, če kdo pride mimo ko imam jaz šalco v rokah. Isto je ob večerih, ko si položim kako ploščo na gramofon in uživam v celotnem ritualu in sami glasbi. Če pa skos delaš samo za druge in nikoli nimaš časa zase, tisto pa seveda ni dobro in na dolgi rok sesuje človeka.

Zanimivo je kako nekateri-e znate uzivati v drobnih stvareh,za nekatere je to iluzija.
Tudi zame najbrž pa čeprav mi materialno ne manjka nič.
Manjka pa mi nežnost,ki je ob materi mojih otrok ni bilo nikoli na pretek niti prej niti sedaj.
Samo ne reci-te zdaj po skoraj 30-ih letih pogovorita se.
Počasi že kdaj obopujem,da nikdar ne bom povsem doživel tistega po čemer že celo življenje bolj v podzavesti hrepenim.Ljubiti in biti ljubljen brez zavor.Bojim se,da nas je v tej naši nagraužni Slo vse več.Kapo dol izjemam!!!-M-

Popolnoma sam si si kriv. Za ločitev še nisi slišal? Pač trpi, če nimaš jajc za odhod.

Resno….Odloči se in odidi. Po 30- letih zelo težko, a možno. Sem si upala in ni mi žal. Če 30 let živiš brez osnovnih človeških potreb kot so objemi, poljubi, nežnosti….je bolje živeti sam, kot sam v dvoje. Na voljo so ti tri možnosti: alkohol, depresija ali ločitev. Zaradi otrok in spoštovanja, ter ljubezni do samega sebe, je ločitev najtežja, a najbolj pogumna rešitev. Vso srečo!

Prijatelj nisi edini. Poskusi zamenjati okolje in prostor.

Najprej pojdi na en dolg sprehod. Nadihaj se svezega zraka. Sprosti se. Odloči se ali boš igrala zrtev ali boš svoje zivljenje vodila v svojih rokah. Praviš, da imaš ljubimca? Dvomim, da si zeliš ljubimca oziroma biti na razpolago nekomu kadar mu paše. Verjetno si zeliš partnerja in če se boš sprostila ti ga bo zivljenje prineslo. Ostale stvari smrt, otroci so pač tok zivljenje. Ene ljudi odnese in čas nove prinese.

Najprej je potrebno dati in nato lahko prejemaš. Razmisli.

Če želiš ti lahko ponudim svoje prijateljstvo.