Življenje po življenju – Moody
Ja, jaz sem jo prebrala že pred časom. Zanimivo….ponuja možnost, da smrt – prehod jemlješ tudi iz bolj radovedne plati. Ampak, mudi se mi pa ne!
Zanimivo mi je bilo tudi nekaj, kar sem slišala pred kratkim: da so otroci, ki so doživeli možgansko smrt, imeli podobna videnja – to pa so ugotovili, ko je npr. trileten otrok narisal sebe, kako leži na operacijski postelji in sebe kot oblak (ali žogo) pod stropom, kako opazuje svoje telo. In je tako nekako tudi razložil svojo sliko.
tako je, prej ali slej si vsakdo zastavi to vprašanje. sama sem si ga zastavljala že pred leti, vendar me je šele prav zadelo, ko sem na lastni koži občutila bolečino izgubljanja ljubega človeka… šele v tistem trenutku sem dejansko zaznala pomen tam pisanih besed. naenkrat so se mi zdele svetlobna leta daleč. kar pa samo kaže na tažavnost mojega spoprijemanja s to idejo, nič drugega.
pa mi sploh preostane kaj drugega?? seveda mi. večna praznina.
ampak to je kompleksna tema.
Zakaj je tako težko sprejeti življenje po življenju?
Ali ni dobro, da obstaja po tem življenju drugo življenje? Kaj bi bilo narobe, če bi bilo po tem življenju še drugo življenje?
Če človek živi samo nekaj deset let, kakšen smisel ima potem sploh to življenje?
Po mojem lahko dobi to življenje svoj smisel samo takrat, če obstaja poleg tega zemeljskega življenja še drugo življenje.
Npr. minerali živijo milijone let, praktično so nesmrtni, človek pa bi živel samo nekaj let, pa je človek na bistveno višjem zavestnem nivoju kot mineral.
Življenje po življenju je zame dejstvo, v regresijah, astralnih potovanjih prehajam na “drugi svet” skoraj kadar hočem, pogovarjam se z dušami umrlih, včasih tako omogočim svojcem, da se pogovarjajo z “umrlimi”. Kar precej nas je, ki to lahko počnemo, pa o tem kaj dosti ne govorimo, ker se nočemo izpostavljati posmehu nekaterih. Pripravljam pa svoje internetne strani, kjer bom o tem več napisal, bom pa tudi posredoval odgovore “umrlih”, če bo to pomagalo rešiti kak problem.
Umrlim je vsekakor bolje, kot nam na tem svetu, nekateri so pa razočarani, ker so svoje življenje slabo izkoristili. Na mojih straneh bom precej napisal o tem, ka je smisel življenja, da se nam ne bi to dogajalo. Umrli nas ne pogrešajo preveč, ker so kot duše lahko kadarkoli poleg nas in nas spremljajo. Svoj položaj na drugem svetu si pa ustvarimo v življenjih na Zemlji, zato je smiselno biti v življenju čim bolj aktiven.
Katja, bom poskusil priti v stik s tvojim st. očetom, samo ne vem, če imam dovolj podatkov. Če imaš svoj e.naslov, ga napiši v rubriko zanj.
Sicer pa ni nič posebnega vzpostaviti stik z dušami, veliko nas je, ki se z njimi pogovarjamo tako, kot z ljudmi tukaj in čudim se, da so te stvari tako malo znane in skrivnostne.
Dobra knjiga na to temo je: “Potovanje duš”, je pa v tej knjigi opisan majhen del “onostranstva”, jaz sem ga v regresijah raziskal neprimerno več.
Svoje strani še pripravljam, bo pa v naslovu moje ime Rudi, v kakem mesecu bi morale biti narejene, v njih ne bo povdarek o tem, kako je na drugem svetu, ampak kako to življenje čim bolje izkoristiti. Nismo prišli na ta svet zato, da bi raziskovali, kako je tam, od koder smo prišli.
Sicer pa ne bom tu veliko odgovarjal na vprašanja, rajši bom čas porabil za izdelavo svojih strani, potrpite še malo.
Saj nevem,ce imam blodnje ampak res se mi zdi da dusa moje najvecje ljubezni mi daje znake,pred 7 tedni sem ga izgubila v tragicni nesreci😭. Bolecina je nevzdrzna in smisel zivljenja je sel z njim. Berem gledam vsak dan samo se izventelesne izkusnje in berem o dusah in nesmrtnosti. Zdi se mi ,da mi daje neko upanje. Medijstvo pri nas…hm nisem prrpricana,ker nazalost vsak gleda samo na denar…