življenje v najemu, kako do lastnega stanovanja, kaj prišparati…
Ja, ker kredit ti kar dajo v enakem znesku, a ne?[/quote]
Ja, veš, eni tako razmišljajo, ja. Bo kredita cca. 120.000 evrov in komot kupiš stanovanje…[/quote]
Zgleda, ja. Samo hudič je, ko te ob najemu nihče ne vpraša, če lahko toliko plačaš, v banki pa pogledajo, koliko si “sposoben” plačat, pa lahko milijonkrat poveš, da že leta vsak mesec itak plačuješ mnogo več.
Če bi bilo tako enostavno kupiti stanovanje, bi ga že… Do 24. leta sem študirala. Nato sem bolj kot ne delala pogodbeno. Do dveh let nazaj, ko sem zanosila, in se tudi redno zaposlila, ker je kao bolj za zihr. Plača mi je seveda precej padla (takrat sem zaslužila precej čez 1000 evrov, ampak seveda banka na podlagi honorarjev sploh ne da stanovanjskega kredita), ampak jaz budala sem pač mislila, da je tako bolje, da bom vsaj lahko dobila stanovanjski kredit. Glede na plačo, ki jo prejemam, pa je le-ta lahko presneto boren. Ne vem, razmišljam o dveh možnostih- pustim službo in delam naprej samo še po pogodbah, honorarno; višek denarja pa dajem na stran (v tem primeru bi kredit dvignil samo mož); ali pa najdem službo, kjer bom imela dobro redno plačo.
Škoda, ker na samem začetu (po koncu študija) nisi razmišljala o vsem tem. Midva sva takrat nekaj let stanov.varčevala, po 5 letih bivakiranja pri starših šla v prvo svoje stanovanjce. Da ne opisujem kakšno je bilo…….a bilo je najino. Po 8 letih sva predčasno odplačala praktično vse kredite zanj (bili so iz 4 virov), pred 4 leti vzela spet kredit, za bivališče, ki je naš končni cilj. Kredite bova odplačevala še 12 let.
oba imava fakse, menjavala sva službe, že leta imava oba lepe a ne osupljive plače, plus mož še občasno honorarno dela. Pri reševanju najinega stanov.problema nama ni pomagal nihče – razen usluga, da sva prvih nekaj let lahko živela doma (brez najemnine, stroške smo si delili).
Priporočam ti, da preprosto premisliš res vse možnosti in jih vržeš na papir. Od selitve ven iz mesta, hiše, nakupa stanovanja, ohranitve najema….za vsako opcijo naredi popolni finančni izračun za 20 let naprej. Pač neko projekcijo. Upoštevaj višine najema, bančni kredit (vse to maš na netu), upoštevaj dedovanje, pač vse.
pa kje piše, da je za vsako ceno treba kupit lastno stanovanje, po možnosti v osrednji sloveniji in delat celo življenje samo za tistih par svojih kvadratov? če so kupnine za stanovanje predrage, je treba najti drugačno možnost, greš pač v najem in varčuješ višek denarja nekje drugje. kdaj boste ugotovili, da so nepremičnine, predvsem stanovanja v ljubljani, veliko predraga, da bi jih odkupovali. ali ima smisel, da par (dva) delata oba trideset let za tistih sedemdeset kvadratov?
pa kje piše, da je za vsako ceno treba kupit lastno stanovanje, po možnosti v osrednji sloveniji in delat celo življenje samo za tistih par svojih kvadratov? če so kupnine za stanovanje predrage, je treba najti drugačno možnost, greš pač v najem in varčuješ višek denarja nekje drugje. kdaj boste ugotovili, da so nepremičnine, predvsem stanovanja v ljubljani, veliko predraga, da bi jih odkupovali. ali ima smisel, da par (dva) delata oba trideset let za tistih sedemdeset kvadratov?[/quote]
Se strinjam, toliko lastniških stanovanj kot jih je pri nas ni nikjer v zahodni Evropi. Tam so ljudje večinoma v najemu, pa noben ne pravi, da je najemnina metanje denarja skozi okno. Najemnina ti pač nudi nek življenski standard. Ne nasedaj tistim, ki pravijo, da bo obrok kredita enak najemnini (za enakovredno stanovanje), ker bo sigurno višji, še bolj verjetno pa je (glede na vajini plači), da kredita niti približno ne bo toliko, da bi si lahko kupila enakovredno nepremičnino kot je ta za katero plačujeta najemnino. Tako, da se bo v vajinem primeru verjetno treba odločiti, ali iti na slabše in boste pač na svojem, ali pa še naprej živeti v najemu, ki vam v tem trenutnku nudi boljši standard bivanja.
pa kje piše, da je za vsako ceno treba kupit lastno stanovanje, po možnosti v osrednji sloveniji in delat celo življenje samo za tistih par svojih kvadratov? če so kupnine za stanovanje predrage, je treba najti drugačno možnost, greš pač v najem in varčuješ višek denarja nekje drugje. kdaj boste ugotovili, da so nepremičnine, predvsem stanovanja v ljubljani, veliko predraga, da bi jih odkupovali. ali ima smisel, da par (dva) delata oba trideset let za tistih sedemdeset kvadratov?[/quote]
Se strinjam, toliko lastniških stanovanj kot jih je pri nas ni nikjer v zahodni Evropi. Tam so ljudje večinoma v najemu, pa noben ne pravi, da je najemnina metanje denarja skozi okno. Najemnina ti pač nudi nek življenski standard. Ne nasedaj tistim, ki pravijo, da bo obrok kredita enak najemnini (za enakovredno stanovanje), ker bo sigurno višji, še bolj verjetno pa je (glede na vajini plači), da kredita niti približno ne bo toliko, da bi si lahko kupila enakovredno nepremičnino kot je ta za katero plačujeta najemnino. Tako, da se bo v vajinem primeru verjetno treba odločiti, ali iti na slabše in boste pač na svojem, ali pa še naprej živeti v najemu, ki vam v tem trenutnku nudi boljši standard bivanja.[/quote]
Zaplankanim Slovencem bi zelo koristilo ževljenje kje drugje kot znotraj njihovih plank. Nikjer v Evropi ni najemnina za isto stanovanje skoraj enaka kot anuiteta kredita, ampak krepko nižja.
Kreditni pogoji pa so trenutno, za razliko od pred 2 let, zelo zaostreni in banke kredita več ne dajo za praktično celo kupnino. Včasih pa so jo.
Plače izven osredne slovenije so kreko nižje kot vosrednji Sloveniji in na Obali, tako da je razmerje med ceno nepremčnine in plačo tam-tam.
Mi za 100 kv.m veliko novo stanovanje plačujemo 820 evrov kredita. Seveda pa ne za celo kupnino, ampak za slabo polovico (ostalo polovico poplačano s prodajo starega stanovanja).
Ja, v Slo in Nem obstaja bolj lastniški sistem stanovanj, drugod je večinski najemniški. Vendar je drugačen kot pri nas. Tam so najemnine nižje, področje je res urejeno, pogodbe dolgoletne. In cel družbeni sistem je tak – otroci ko se osamosvajajo, grejo v najem, njihovi starši so v najemu, nikjer nihče ne pričakuje kakšnega dedovanja v nepremičninah, življenja pri starših. Osamosvajanje je lažje.
Vendar, kot rečeno, so najemi bolj ugodni kot pri nas. Midva, ko sva bila na samem začetku in sva kalkulirala ali najem ali lastniško s kreditom, je bilo drugo v časovni dimenziji 30 let, dosti ugodnejše. Najem se je splačal le, če si čakal na dediščino (kakšne tete….).
Mi za 100 kv.m veliko novo stanovanje plačujemo 820 evrov kredita. Seveda pa ne za celo kupnino, ampak za slabo polovico (ostalo polovico poplačano s prodajo starega stanovanja).
.[/quote]
Torej za cca 44m2 plačuješ 820€ kredita, najemnina za tolk veliko stanovanje bi pa bila 300-400€.
520€ za 44m2 je preveč, al stanuješ na res elitni lokaciji, lepo opremljeno (ko ga kupiš je prazno), al pa si zraven računala še stroške. Vsekakor je precej cenejših stanovanj z isto kvadraturo veliko.
Očitno je tebi treba narisat, da si budala 🙂 Ker oprosti, če ti kljub opozorilu že v parih dneh ni potegnilo, kje je bil štos in poanta napisanega, imaš res ornk podstrešni manko in si, pač, budala. Se ne da pomagat.
Glede teme pa: če ti nobena banka ne da kredita in ni dediščin, do svoje hiše pač ne boste prišli. Dejstvo. Saj tudi pred komunistično revolucijo ni imal vsak slovenski par svoje hiše in predvojni kapitalizem je baje naša nova ideologija. Socializem je baje treba popljuvat, socialno državo in dostopno zdravstvo čimprej demontirat, zdaj pa imate, kar imate. Kapitalizem tipa ala Mednarodni denarni sklad. Vsak naj pač zadavi tistega politika, ki ga je kadarkoli volil po osamosvojitvi, drugega vam ne morem rečt.
Mi za 100 kv.m veliko novo stanovanje plačujemo 820 evrov kredita. Seveda pa ne za celo kupnino, ampak za slabo polovico (ostalo polovico poplačano s prodajo starega stanovanja).
.[/quote]
Torej za cca 44m2 plačuješ 820€ kredita, najemnina za tolk veliko stanovanje bi pa bila 300-400€.
520€ za 44m2 je preveč, al stanuješ na res elitni lokaciji, lepo opremljeno (ko ga kupiš je prazno), al pa si zraven računala še stroške. Vsekakor je precej cenejših stanovanj z isto kvadraturo veliko.[/quote]
Lokacija ni prav nič pretirano elitna, stanovanje v 5. nadstropju, pa ni lifta, opremljeno je ok, samo nič pretirano luksuznega ali novega. Poskusi iskati stanovanje z dvema majhnima otrokoma, ja, srečo ti želim.
Očitno je tebi treba narisat, da si budala 🙂 Ker oprosti, če ti kljub opozorilu že v parih dneh ni potegnilo, kje je bil štos in poanta napisanega, imaš res ornk podstrešni manko in si, pač, budala. Se ne da pomagat.
Glede teme pa: če ti nobena banka ne da kredita in ni dediščin, do svoje hiše pač ne boste prišli. Dejstvo. Saj tudi pred komunistično revolucijo ni imal vsak slovenski par svoje hiše in predvojni kapitalizem je baje naša nova ideologija. Socializem je baje treba popljuvat, socialno državo in dostopno zdravstvo čimprej demontirat, zdaj pa imate, kar imate. Kapitalizem tipa ala Mednarodni denarni sklad. Vsak naj pač zadavi tistega politika, ki ga je kadarkoli volil po osamosvojitvi, drugega vam ne morem rečt.[/quote]
Ja, res sem budala s podstrešnim manjkom, zato pa te ponižno prosim za nasvet, kako naj si rešim stanovanjski problem, pa da ob tem ne bi živela preko svojih meja.
Z mojo in moževo plačo žal ne padeva v definicijo “potrebnih” socialnih stanovanj.
:)) Tako, zdaj pa lahko preideva na pogovor ad rem, in zdaj lahko končno z nami deliš skrivnost življenja v okviru svojih meja.
pp.s. Povprečen Slovenec za zdravsteno storitev plača 115 eur/mesec. Zdravstveno zavarovanje v Švici, Nizozemskem ali celo v ZDA za tak znesek nudi boljšo storitev brez čakalne dobe. Triaže pa ne opravlja medicinski tehnik. To kar imamo ni kapitalistično zdravstvo. Zavarovalnica in zdravstvene kapacitete so še vedno javne. Pardon skupnoskledarske.
Jaz sem konec leta 2007 dobila 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} hipotekarni kredit na Banki Koper na 860€ plače. Do takrat sem bila pet let najemnica in nisem imela nič prišparanega. Je pa res, da sem kupila stanovanje 45km iz Ljubljane, ker je bil bistveno cenejši kot v Lj.