Življenje v Sloveniji izredno težko
A je življenje v Sloveniji res med najdražjimi v svetu? Se res delimo na kaste?
Znanka, ki se je po 23 letih življenja in dela v Avstraliji vrnila v rodno Slovenijo, je najprej ugotovila, da mesečna najemnina za stanovanje skupaj s stroški krepko presega zmeren obrok za odplačilo stanovanjskega kredita. Od kulturnega šoka, ko je v deželi tam spodaj lahko živela za sprejemljiv denar v hiši z vrtom, tukaj pa je prisiljena življenjske prihranke vložiti v eno od lukenj v slovenskih blokovskih naseljih, si še ni opomogla. “Bolj kot to pa me je presenetilo, kako so vsi pompozno tečni,” me je pogledala skozi debela očala, ki so posledica dolgih profesorskih let na univerzah. Ta je s tem in oni je z drugim in kamorkoli se obrne, naleti na klane, tabore in plemena. V gospodarstvu, politiki, še posebej “pompozno tečnih” medijih in, kar stežka razume, v povsem sprti in nedialoški akademski sferi. Prav vse plasti slovenske družbe so prepredene z “blokovskimi” delitvami, kjer je usoda posameznika odvisna od tega, kako dobro bo krmaril med njimi, ali pa loterije, kateremu taboru bo zavezal dušo.
Tak šok doživiš tudi, če živiš v Sloveniji. Povsod v tujini kjer sem bil sem se lahko hitro vključil v družbo spoznaval ljudi, kulturo, pri nas pa se bojiš pozdraviti, da te ne bo kdo nadrl. Zato se držim bolj zase in se ne ukvarjam s tem. Žal je resnica takšna, da pri nas vsak živi svoje življenje (večinoma) in uživa kako drugi trpijo. Se pa vedno veselim, ko lahko pobegnem nekam za kakšen teden in uživam. 🙂
@ Najdi.. zelo lep post si napisala, strinjam se z napisanim v celoti..in pa nick Lakotnik pravilno ugotavlja, da se psiholosko spocije , ce kam odide… Zal, je tako. Dosti njih, ki zivijo v tujini, zaradi nostalgicnih razlogov se vrnejo, in obenem obzalujejo lastno odlocitev..Skoda, da se je Profil Slovenskega cloveka tako spremenil, da je nestrpen do samega sebe, potem pa se do vsega ostalega..
Vsem clanicam in clanom zelim lep praznik!
Žal je vse res, kar pišeš.
Jaz imam vsakič, ko se vrnem iz tujine kulturni in drugačen šok. Zdaj sva bila z možem en mesec v Kanadi in sem rabila 10 dni, da sem se pobrala od slovenskega sranja. Že v Frankfurtu, ko sem čakala na let za Brnik me je grabilo…
Je pa res, da tisti, ki je bil rojen v Sloveniji in potem živel nekje v tujini, vseskozi vidi samo lepe strani Slovenije in se radi vračajo. Tudi moj stric se je vrnil iz Nemčije, a tudi on je bil razočaran in je po treh letih umrl. Drugi stric, pa se zdaj vrača nazaj v Nemčijo.
Ne vem, kaj je z nami narobe…
Vsaka razumna oseba, ki se seli v drugo državo se veliko pred tem popolnoma pouči o cenah, načinu življenja, namestitvi, Etc. Le kaj naj bi pomenilo…pompozno tečni…kakšni smo torej? Ko se vrneš iz neke prostrane demokracije v eno tako malo Slovenijo, kjer smo malodane vsi v sorodu…? Povsod pa velja, da moraš tuliti z volkovi, če hočeš…dokler ne…
Malček pozno je sedaj tarnati kako slabo je tukaj. Upam, da tam ni zaprla vseh vrat za seboj.
DVOJINA JE ZAKON!
Kakšni pa naj bodo ljudje v državi, kjer so za vsako malo boljšo zaposlitev najmanj pomembne ravne kvalifikacije in znanje, vse kar šteje je pa veze in poznanstva.
v državi kjer so izjemno uspeli le ljudje, ki so se po nelegalni poti prigrabili bivše državno premoženje, ki so zadolževali podjetja, ki so jih vodili, zato da so sebe olastlinili. Pravna država pa itak obstaja sam za tatove “hlebcev kruha.”
Kakšna je lahko znanostv državi, kjer je pogoj za zaposlitev akreditiran na UL, UM, doktorat iz tuje univerze ne šteje, poleg tega koliko profesorskih delovnih mest je sploh objavljeno in kako do njih prideš, na podlagi poznanstva z nekim prof. da postaneš asistent. Se pravi delovno mesto spet ni objavljeno, temveč raztalano pod mizo.
To je sloveniaj oz. Balkanska džava, ki se v svetu prodaja za nekaj več pa je dejansko tam kjer je.
Tole ste si v živo zmislil. Ena univerzitetna profesorica je po 23 letih v Avstraliji prišla nazaj domov in najela stanovanje v bloku ? Ja, pa je de! Pa še službo je začela iskat ! In zdaj želi, da vsi kr dol pademo, ker je ona prišla, al kaj ! Slovenija je majhna, to je vedela že takrat, ko je odšla in zato je gotovo tudi šla! In kaj bi zdej radi povedal?
Od kje ste se našli sami pesimisti. Meni je pa tukaj lepo in nebe menjala kraja bivanja.
Živim na sončnem Goriškem, kjer so prijazni ljudje. Prometna kultura je tu super, nihče ti ne trobi in ti ne žuga s prstom. Ko grem v Ljubljano, kjer se ne znajdem najbolj in zato vozim mogoče bolj počasi, ker iščem meni neznano ulico ali cesto, začnejo šoferji takoj nervozno trobiti. Redko kdo te spusti na njegov pas če se zmotiš. Tudi ljudje so tu prijazni in se ne bojim pozdravljati. Mimo grede lahko poklepetaš s popolnim neznancem. Ne bo te nič čudno gledal. Tudi v trgovini se nihče ne krega, če spustimo onega z “samo malico” naprej, ker njegov odmor je kratek. Tudi tu se prodaja veliko hiš. Pa pridite k nam le službo boste težko dobili (ja no kot skoraj povsod).
Moja znanka je rojena tukaj in sta šla z možem v Avstralijo. Potem sta se vrnila, pa se spet premislila in spet odšla, na koncu sta se pa spet vrnila in sedaj na stara leta sta tu. Njima je bilo všeč tam in tu.
Lepo praznovanje in več optimizma vam želim.
Točno to! V tujini sem živela kar nekaj časa in ko si tam, daleč, idealiziraš stvari. Najprej sicer nisem želela nazaj, potem pa je ta želja bila vedno močnejša in vse sem videla črno/belo.
Po selitvi nazaj mi je bilo fajn, dokler nisem začela iskat službe! Katastrofa! Moja VIP kartica je že davno potekla! Brez nje pa ne moreš niti prdn…it! Žal!
Vse izkušnje in delo v tujini so NIČ! Ljudi v Slo je strah, če se v njihovo okolje vrine nekdo, ki misli in živi drugače, pa čeprav je bil le v tujini in nekaj časa vstran od njihovega zaplankanega mini teritorija.
Zdaj sem dve leti “doma”, kjer se žal ne počutim več tako. Razen družine, staršev in redkih prijateljev, sem spoznala, da tu nimam več nikogar. Moj lifestyle je drugačen.
Tujina je mačeha, ampak Slovenija zame ni niti to.
Nobene odločitve nisem v življenju bolj obžalovala, kot vrnitev “domov”. V tujini ni lahko, vsaj na začetku, ampak ko zdaj primerjam… Moj standard, moje življenje…
Edina stvar, ki jo čakam, je to, da otrok konča šolo in gremo definitivno nazaj. Tja, kjer je resnično “moj dom” in kjer nekaj veljam!
@priseljena nazaj..:):) ko pridem, v Slo, Te povabim na coffe, ce bos za to..
lp.
Tkole je, srborite monovke 🙂 Sem programer in sem delal par let v ZDA, pred in po pa v Sloveniji. Osebno lahko rečem, da je približno primerljivo, kar se dela tiče, tako tu kot tam čez, se delo rade zavleče na 10+ ur dnevno, sploh tiste tedne pred zaključkom projekta. Rad bi poudaril samo to, da je to v ZDA prej pravilo kot izjema, da se dosti dela, ni zabušavanja. Govorim čist nasplošno, za vse službe, od smetarjev do učiteljev in vse kar je vmes. Opažam, da je pri nas dosti več raznoraznih čik pavzic in praskanja po riti, en primer so npr. uradne institucije, ki se odprejo ob osmih, začnejo delati kakšnih 15-20 minut čez, ker gospe/gospodične pijejo kavico (doživel tako na csdju, ko sem urejal očetovski dopust, kot recimo v zdravstvenem domu, ko so me naročili ob 7h). Drugi primer je recimo odnos do posameznika kot stranke, pri nas se dostikrat zgodi, da čakaš, ker se oseba za pultom recimo pogovarja s sodelavcem ali klepeta po telefonu. ali pa iskanje obrtnikov, pri nas kot nočna mora. V ZDA tega ne doživiš, postrežen takoj in spoštljivo, obrtniki pridejo na dom isti dan …
Glede vez in poznanstev pa nimam slabih izkušenj, dober kader dobi komot službo v ZDA in tukaj v Sloveniji. Edini problem tam čez so papirji, ker si tujec. Pri nas se mi zdi velik problem tudi davčna politika, toliko kot ti pri nas poberejo, je res čudno. Kam gre ves denar ? ZDA se mi zdi dosti bolj urejena država, pa so ljudje precej manj obdavčeni. Govorim tako za zvezni/državni nivo kot občinski. Kaj pa vem, ceste, bolnice, uradne institucije, opremljenost nujnih služb (gasilci, policisti, prva pomoč), in še in še. Ni primerjave. Ok, preden me začnete napadati zaradi beračev in podobno, itak da imajo v ZDA svoj seznam problemov, čudi me le, kako lahko držijo vse skupaj na tako visokem nivoju ob tako manjši davčni obremenitvi. No, dosti filozofiranja.
Ja no, dragi pesimisti in pustuhi! Začnimo skupaj spreminjati življenje v naši lepi domovini na bolje, pa bo! Namesto jamranja delo, namesto zmrdovanja nasmeh, namesto zmerjanja in obsojanja topla beseda. Namesto zamere odpuščanje. Pa bo počas!
(P.S.: Na hitro se take stvari ne urejajo. Ko prevlada prijaznost, se tudi hudobija počasi umakne ali vsaj potuhne. To ni new age, to so čisto navadne življenjske izkušnje.)
No, da vidim, kaj bo zdaj priletelo iz vas :)))
…no, meni se pa zdi, da se vsi, ki imajo namen iti v tujino, na to dobro pripravijo, v zakup vzamejo tudi manj prijetne zadeve – saj to kao paše zraven. in pol ni vrag, da ti zunaj ne bi šlo, če pa vložiš toliko energije in pričakovanja spustiš čisto do… ko se pa vračajo/-mo, si pa mislimo, da nas mora vse poservirano čakat, saj smo tu vendar doma, saj smo tu vendar ta glavni in ne kaki priseljenci…pa niti mignili ne bi, samo pobirali…
@ priseljena nazaj ..:):):) hvala lepa…danes nisem jaz dezurna kuharica, zato si vzamem cas, za relax:):) lahko mi pises na: [email protected]
lp.
Jaz se pa tako rada vracam v slovenijo na dopust. Sem imela moznost se za stalno vrnit, pa se nisem, ker sem se spomnila na vse negativne stvari Slovenije. Seveda sedaj vse idealiziram, skoraj da ne jokam, ko iz visin prvic zagledam blejsko jezero, pa ko letalo obraca nad Lj in vidim moj fax, nostalgija, srh me spreletava. Pa rozice so tako lepe, vse disi, povsod zelenje, hribi, morje, mmmmm 😉
Jaz sem se spremenila, malo sem se otresla slovenske mentalitete,s Slovenci ne najdem vec pristnega stika, na zalost.
Imam pa se eno dogodivscino, ki se nama je s partnerjem zgodila na Hrvaskem lani 😉
S partnerjem se pogovarjava anglesko in tudi v hotelu na hrvaskem sem se z vsemi pogovarjala anglesko. In kako “super” je, ko vsi mislijo, da jih ne razumes in te veselo opravljajo, potem pa reces hvala in nasvidenje, pa jim malo da ne usta dol padejo hehe.