Pravkar smo se vrnili iz nekajdnevnega potepanja po Nemčiji … Prva razlika je vidna že na cesti – kako neverjetno je videti, da se na na štiripasovnici vsi držijo predpisane hitrosti 120 km/h, ko pa ta omejitev preneha, pač tisti na levi pospešijo, pri naslednji omejitvi pa spet poslušno zmanjšajo hitrost… Pa prijaznost, ki je vidna že takoj, ko se zapelješ v Celovec.
Pa še ena malenkost – če fotografiram v tujini, se ljudje, ki gredo mimo, za trenutek ustavijo (tudi jaz se, da nekdo drug naredi posnetek), edina, ki se mi je tokrat prislikala v kader pri fotografiranju hčerke, je bila slovenska družina … Kljub temu, da je bilo za mano še najmanj 5 metrov prostora …

Slovenja je v vsej svoji geografski raznolikosti res lepa, to je pa tudi vse. Glede na to, da nihče od znanih oseb (politikov, gospodarstvenikov, …) ne pozna osebne odgovornosti, ne priznava napačnih odločitev, ki jih je sprejel, se to odraža na vseh področjih. Pravne sankcije so le za tiste, ki ukradejo za 70 EUR hrane – za tak znesek je neki kranjski revež dobil 7 mesecev zapora – saj nimajo denarja za priznane odvetnike.
Pahor pri Ram investu in Kresalovi miži na obe očesi, Jankovič jasno zagovarja korupcijo, pa se nikomur ne zgodi nič. Upam le, da slednji ne bo ponovno izvoljen in bo vsaj njegov ego malce trpel. Mimogrede – vsi tisti, ki pravijo, da je sedanji župan Ljubljane naredil velko dobrega za to mesto – le kaj? Ali je naredil kaj, da bi se dvignila kvaliteta življenja ljudi? Javni prevoz je v razsulu, ni zgradil nobenega doma upokojencev, ne vrtca – otroke je stlačil v prostore v nenamensko grajenih objektih (pritiličja stolpnic) s premajhnimi igralnicami. Le zakaj bi vlagal denar tja, kjer ni dobička …

In tako kot je napisala Najdi zgoraj – najemnina je ogromen strošek, zato pa si vsi želimo priti do lastnega kotička pod soncem. Glede na predvideni znesek za naše bodoče pokojnine, ki bodo prejkone zelo mizerne, si plačevanja najemnine ne bi mogli privoščiti. Upokojenca, ki pri 65 letih ne bi zmogel poravnati mesečne najemnine, bi najemodajalec verjetno vrgel na cesto … V starosti pa si najbrž nihče ne želi biti brezdomec.

Slovenija definitvno ni socialna država, saj je ne zanima dobrobit državljanov. Najbolj obdavčene plače in slab zdravstveni sistem – zanj je WHO že leta 2000 uogotavljal, da je eden najmanj pravično financiranih med zdravstvenimi sistemi razvitejših držav, saj so manj premožni pretirano obremenjeni s tem, koliko morajo za zdravstvo sami plačati (podatek mag. Julijana Bizjak Mlakar)

Tudi sama imam kar nekaj v tujini živečih sorodnikov in prijateljev, ki se ne nameravajo vrniti v Slovenijo. Če bi bila mlajša in brez otrok, bi jim zagotovo sledila …

Te pa naj spizdi nazaj v Avstralijio kaj sploh hodi sem te že ni življeneje tako enostavno tam.

Slovenci, ki niso nikoli živeli izven Slovenije, ne vidijo tega da recimo Nemčija če si brezposeln ti plača najemnino, in šele po tem ko imaš najemnino plačano dobiš zraven socialno podporo.

Predvsem pa stanovanjski skladi niso sami sebi namen in so zato tam, da imajo stanovanja določeno neprofitno najemnino in so dosegljiva državljanom.

S tem vedenjem se zadnje čase sprašujem če Slovenija ni divji zahod kapitalima.

Zakaj skoraj večina govori:

Slovenija je lepa dežela.

Povejte mi eno deželo, ki ni lepa.

Avtorici SKY Hvala za realno opisano stanje v Sloveniji. Samo naš narod ni še spregledal .Bo treba še do vratu v “blato”, pa še jim ne bo “pršlo”.

Verjamem vam,da imate kritike na našo domovino.Samo drugje se pa menda ja ne cedita samo med in mleko.

Slovenija je zelo lepa dežela -geografsko.Ljudje smo pa takšni in drugačni.saj drugje ni nič drugače.

Zato pa bodimo prijazni,ne pa se zapirat v svoje štiri stene.

Ve se kdo in kako vladajo.S svojimi ukrepi nam pobirajo nasmeh iz ustnic in kratijo srečo.Tukaj je srž problema.

Menim,da kakor človek energetsko deluje,kakršno sled sti,takšno energijo oddaja.Dajmo se truditi in pomagati eden drugemu,ne pa biti nemi in biti veseli,če se komu slabo dogaja.

Nisem živela v tujini in nekako se zavedam,da je drugje lahko veliko slabše ali veliko boljše.Eni so naši približki.

Tej profesorici bi predlagala,da si naj najde nekaj ven iz mesta za sprejemljivo ceno.

Madžarska ni lepa.

Enako. Čeprav ravno zaradi otrok razmišljam, da bi jo podurhali prej, ke rmi res ni, da mi otroci odraščajo tako, kot to tukaj vidimo. Sem rojena tu, odrasla tu, ampak ta hlev, ki jenastal iz te naše dežele, ko je važno samo, kdo je s kom v žlahti, ko je kraja legalizirana, ko kriminal povsem legitimno dejanje, ko so ljudje, ki bi morlai biti zgled in zasedajo najvišje položaje, najbolj pokvarjeni, neetični in nemorlani, ljudstvo jih pa š ekar voli – to pač ni po moji meri in po mojem okusu, pa domovina gor ali dol.

Sky je odlično zadela bistvo. Tujina je res vedno “drugi dom”, ampak če te mati zanemarja, je mačeha, ki je prijazna ljubeča, topla, skrbna, kljub vsemu boljša možnost. Žal.

Ja, včasih idelaizem zavede. Včasih vidiš, kar želiš videt in ne, kar dejansko je.

Otroke vzgajamo starši z zgledom. Kakor jih bomo učili doma…taki bodo, ne glede na zemljepisno širino.
Ja, drugje niti ni bilo tranzicije, v Nemčiji npr., ko jo že omenjate…so pa druge slabosti. Mi smo pa šele na poti v kapitalizem. Tole sedaj je pač grabljenje na vse strani. Tak čas je.
In pa vedenje, da je sprememba edina stalnica v naših kratkih življenjih.

DVOJINA JE ZAKON!

Jaz pa sem ena od tistih, ki je živela v tujini nekaj let in se zelo zavestno vrnila – in nisem tega nikoli obžalovala. Slovenija ima veliko pomanjkljivosti, po drugi strani pa je življenje tu precej bolj “humano”, razdalje so manjše, prej prideš do prijatelja, prej do kavice – ko posije sonce, gredo vsi na sonce, in to je fajn.
Glede Jankoviča pa – tudi on ima veliko pomanjkljivosti – vendar pa – če bi prešteli, koliko šolskih telovadnic in šolskih in vrtčevskih igrišč je nastalo v tem času, koliko novih vrtčevskih oddelkov (pa vprašaj župane Domžal in Kamnika, kaj so naredili), kako je center Ljubljane zaživel, koliko stvari je zrihtanih – naredil je mnogo več kot prejšnji župani v 5 mandatih skupaj. In nihče mu ne more očitati, da ne dela -. od jutra do večera je na nogah, povsod ga vidiš, vse spremlja, vse ve. Veliko dela – in dela tudi veliko napak in ja, je tudi megalomanski – vendar vam povem – še kolcalo se nam bo po njem.

Ko se vračam v Slovenijo, me najbolj moti divjanje po cestah. Resnično se bojim vsakeg potovanja po Sloveniji, ker imam občutek, da ne bomo preživeli. Veliko potujem po svetu ampak toliko prekrškov kot jih vidim po slovenskih cestah nisem videla nikjer. Včasih so bli še policaji na cestah, tega zdaj tudi ne vidim več. Mogoče izven mest ampak po mestih, ko ljudje mirno vozijo čez rdečo luč, prehitevajo po pločnikih ipd, tam jih ni. Po večjih mestih po svetu so povsod kamere in če te kamera dobi, da si šel čez rdečo, dobiš tako kazen, da drugič niti pomisliš ne, da bi kaj takega naredil. Ne razumem, da ta tehnologija še ni prišla v Slovenijo. Kdo se tega tako brani ???
Koliko mrtvih bo še treba, da bojo namontirali kamere ?

ja, jih, dokler ne pridejo v kolektive in dokler ne znajo zavestno poslušati. Otroci niso bedaki ins laboumneži, da bi ne videli, da že v 1. razredu najbolje pride skozi tisti, katerega mama je v svetu staršev, tisti, ki ima največ in najboljše, tisti, ki s epozna z učitelji …itd. Vidi, da sosed nikje rne dela, pa ima 5 x več kot mi, ker se prav piše itd. Tako da mi ne z zgledom. Zemlejpisna širina nima nič s tem, to je res, ima pa veliko šiorina in globina ljudi na tej zemljepisni širini.

A Nemčija da ni imela tranzicije? A se hecaš??? Zahodnjaki so podelali trumo Vzhodnjakov, ki so jih priključili in jih še danes učijo delat in skrbet za svojo rit. V vsem času ni padlo ne gospodarstvo ne sociala. V primerjavi s tem je naša tako zvana tranzicija manj kot smet! O Nemčiji pametujete tisti, ki ste prišli kvečjemu do Muenchna in Legolanda in tako v taki debati ne morete biti resni sogovorniki. Je treba kaj več, kot le na šoping it tja, da lahko sodiš, kaj se kje dogaja. Tudi v Nemčiji so odpuščanja in zapirajo velike tovarne. Naenkrat ostane brez dela in denarja par tisoč ljudi, vendar se v Nemčiji delo išče z znanjem, pridnostjo, učljivostjo in prizadevnostjo, pri nas pa s priimkom. V Nemčiji enkrat zafuraš eno podjetje in si opravil. Odgovarja se z vsem svojim premoženjem in morala je še toliko visoka, da tisti, ki je podjetje zavozil, izgubi svoj ugled in tudi zaupanje. Pri nas je treba čimveč in čimbolj zafurat, da si lahko direktor vedno večjih podjetij in lahko vedno več zafuraš in pokradeš. To je tisto, kar je brez konkurence.

Enako. Čeprav ravno zaradi otrok razmišljam, da bi jo podurhali prej, ke rmi res ni, da mi otroci odraščajo tako, kot to tukaj vidimo. Sem rojena tu, odrasla tu, ampak ta hlev, ki jenastal iz te naše dežele, ko je važno samo, kdo je s kom v žlahti, ko je kraja legalizirana, ko kriminal povsem legitimno dejanje, ko so ljudje, ki bi morlai biti zgled in zasedajo najvišje položaje, najbolj pokvarjeni, neetični in nemorlani, ljudstvo jih pa š ekar voli – to pač ni po moji meri in po mojem okusu, pa domovina gor ali dol.

Sky je odlično zadela bistvo. Tujina je res vedno “drugi dom”, ampak če te mati zanemarja, je mačeha, ki je prijazna ljubeča, topla, skrbna, kljub vsemu boljša možnost. Žal.

Ja, včasih idelaizem zavede. Včasih vidiš, kar želiš videt in ne, kar dejansko je.[/quote]
Če govoriš in pišeš v tujih jezikih takole zanič, kot to delaš v slovenščini, potem te bo tujina pričakala z odprtimi rokami. Pa srečno hodi !

Če govoriš in pišeš v tujih jezikih takole zanič, kot to delaš v slovenščini, potem te bo tujina pričakala z odprtimi rokami. Pa srečno hodi ![/quote]

Tujina me je že in me še vedno čaka, dragi dlako-cepec. Jaz ločim med forumom, kjer naj bi pogovor tekel “svobodno” in neko uradno rečjo, ki pa res mora biti brezhibna. 10 let dela in življenja zunaj in dejstvo, da so mi vrata še vedno odprta za vrnitev, meni pomenijo dovolj.

Za Slovenija JE lepa – ne, s tvojim pisanjem, kako (je) Jankovič koristi(l) Ljubljani, me ne boš prepričala … Ni odprl novih vrtcev (razen modularnega vrtca v Podpeči, če se ne motim), le ravnatelje je malce bolj trdo prijel, pa so otroke strpali tudi v prostore, kjer so bile prej pisarne in kamor ne morejo dati niti vseh ležalnikov, zato otroci spijo na hodniku … In ko je prišel na ogled takšnega na novo odprtega vrtca, mu je nasmeh kar zbledel … Verjemi, to je moja osebna izkušnja. V Domžalah je bil v tem času odprt nov vrtec enota Bistra v novih blokih na ulici NIkola Tesla.
Strinjam se, da se je lepo sprehoditi po delu Ljubljane, ki je zaprt za promet, a dva stadiona in Mesarski most so pa odveč. Prav tako garaža pod tržnico, če omenim le nekatere …
Seveda se bo pojavil na vsaki pasji procesiji, saj bodo jesenske županske volitve hitro tu. Jaz pa menim, da nekoga, ki tako avtokratsko vlada glavnemu mestu nikakor ne bi smeli ponovno postaviti na takšen položaj.

Denar vlaga v projekte, ki mu polnijo žepe, nima pa kančka socialnega čuta.

Vsekakor se javim, ko pridem z dopusta, gremo namreč ju3 in sem do sedaj pakirala 😉

Najbolj pa mi gre na živce, ko mi nekdo, ki je tujino “zavohal” na šopingu v Trstu ali Grazu in na all inclusive počitnicah v Turčiji, reče :”Če ti ni prav, pač idi nazaj!”
Nazaj v Slovenijo sem prišla z velikimi (očitno prevelikimi) pričakovanji. Pa ne glede tega, kako mi bodo povsod položili rdeči tepih, kjerkoli se bom pojavila. Ko sem bila v tujini in prišla v Slovenijo na dopust, se mi je zdelo, daje vse veliko lepše kot je bilo, ko sem odhajala. Tudi za službo se mi ni zdelo, da bo velik problem…
Potem pa sem se zbudila!
Nisem pa sem prišla nikogar za nič prosit!

Edina stvar, ki mi je pa res všeč in je ne obžalujem je ta, da mi je tujina dala “širino” in se z lahkoto oddaljim od slovenske zaplankanosti in ostalih “vrednot”!

Da pomaga, če je mama v svetu staršev…če tako gledaš in predstavljaš družbo otroku potem si upravičeno zaskrbljena za svoje otroke. Vse je rečeno. Širino in globino dajemo otroku starši.

Nemčija pa…Nemčija je že odkar ste gasterbajterji gor, v kapitalizmu z zajetnim kupom kapitala. Vsekakor zajetnejšim kot je bil v Jugi ali sedaj v Sloveniji. Boljšo podlago so imeli za priseljence iz DDR kot mi za prehod iz socializma na trnovo pot proti kapitalizmu od katerega smo še kar daleč. Nemčija je tako že ustaljena demokracija, sama navajaš , da lopovi odgovarjajo s svojim premoženjem pri nas pa folk ki krade piše zakone, ki jih ščitijo pred nami – državljani. Rojeni smo v tem času. Za nekoga dobro, za drugega slabo. Vse pa je odvisno od nas samih. Nikjer se pa ne cedita med in mleko. S tem, da je drugje potrebno delat še bolj trdo. No, kakor kdo. Ali kakor naučimo svoje otroke?
Strinjam se s tem: domovina ne za vsako ceno.

DVOJINA JE ZAKON!

Jaz bi naslov teme spremenila v Sloveniji je življenje vse težje.
Kakšnih stvari niti ne vemo dokler ne gremo ven živet, meni osebno je bila zdaj zaradi razlogov, ki jih ne bom tukaj navajala Belgija država št. 1. Moj takratni fant Belgijec mi je rekel da glede na opisano stanje tukaj v Sloveniji, kjer če nimaš zaposlitve oz. še slabše delovne dobe, nimaš nikakršne socialne varnosti, da me razume zakaj sem bila tako živčna ko sem vedela da se mi izteče pogodba v Bruslju. Žal pa takrat nisem vedela, da če neko obdobje delaš v Belgiji da si potem upravičen do njihovih socialnih transferjev, ker je 2009 recesija res udarila(Baje eno najslabših obdobij za iskanje službe-še za plačane internshipe se je prijavljalo po 500 ljudi) Sicer pa kot bi rekel on v Belgiji ima dovolj denarja za preživetje vsak bedak.

Ja draga moja, čisto prav imaš ! Otroci v vrtcih spijo na hodnikih, v Ljubljano pa se vsak dan vozi 100.000 ostalih, ki bi hoteli v teh istih vrtcih imeti otroke. Le zakaj ? Zaradi spanja na hodnikih? In če župana ne maraš, ga pač ne voli! Drugim pa pusti,da si o njem mislijo kar hočejo. “Avtokratsko” vodenje pa se vidi iz magnetogramov sej, ki so na žalost na straneh mola javno objavljeni, pa se vidi, kdo in kdaj in kaj predlaga in sprašuje. In če ti je že Nemčija tako všeč, ali veš, da je v Kolnu pod mestno stolnico garažna hiša, da so v vseh mestih v centru garažne hiše zgrajene v zadnjih letih, da ima vsaka malo večja nemška vas vsaj tako velik štadion, kot se gradi v mestu…. itd…

Ja draga moja, čisto prav imaš ! Otroci v vrtcih spijo na hodnikih, v Ljubljano pa se vsak dan vozi 100.000 ostalih, ki bi hoteli v teh istih vrtcih imeti otroke. Le zakaj ? Zaradi spanja na hodnikih? In če župana ne maraš, ga pač ne voli! Drugim pa pusti,da si o njem mislijo kar hočejo. “Avtokratsko” vodenje pa se vidi iz magnetogramov sej, ki so na žalost na straneh mola javno objavljeni, pa se vidi, kdo in kdaj in kaj predlaga in sprašuje. In če ti je že Nemčija tako všeč, ali veš, da je v Kolnu pod mestno stolnico garažna hiša, da so v vseh mestih v centru garažne hiše zgrajene v zadnjih letih, da ima vsaka malo večja nemška vas vsaj tako velik štadion, kot se gradi v mestu…. itd…[/quote]

Si že slišala, da obstaja alternativa graražni hiši pod tržnico? Garažna hiša pod grajskim hribom…Pa tudi vsaka nemška vas res nima stadiona ali pa kar dveh 🙂
Hočem reči, da je v Ljubljani več trenutno bolj aktualnih problemov, ki bi jih bilo potrebno rešiti, a si Jankovič pač želi postavljati spomenike … Sicer sem pa že omenila, da kar nekaj ljudi ponavlja puhlico, koliko dobrega je omenjeni gospod naredil … Le kaj? Kaj je naredil za boljše in kakovostnejše življenje meščanov? Koliko ljudi je prišlo do stanovanj, koliko vrtcev je bilo ZGRAJENIH, koliko domov za upokojence, kako je izboljšal javni prevoz?
In seveda je logično, da tisti, ki se v prestolnico vozijo iz okoliških krajev, otroke vpišejo v vrtec v Ljubljani, saj bi jih ob vsej gneči na poti iz službe težko pravočasno pobrali v svojem domačem kraju.
A gradnja vrtcev seveda ni dobičkonosna …
To je moje mnenje, ti pa dovolim, da obdržiš svojega 🙂

Strinjam se z vecino “kritik” na racun zivljenja v SI – ceprav imajo prav tudi tidti, ki pozitivneje vidijo zivljenje v tej drzavi. Ampak res, kako naj clovek ostane poztiven, ce ne najde sluzbe, ce pa, pa je dalec od tega, da bi bila dobra… Seveda se vecinoma vsi strinjamo, da je Slovenija po naravnih lepotah bogata in pestra, ampak to je super za turizem, ziveti pa od tega ne mores (razen, ce se gres kaj od tega turizma). Definitivno so Primorci bolj optimisticni in skulirani, medtek, ko smo Zabarji najbolj naspiceni in vzviseni, povecno govorim! Pa nimamo biti za kaj.
Dejstvo je tudi, da je danes vecina Slovencev iber-materialisticno usmerjena, dneve se prezivlja samo se po BTCjih in Qulandijah, vsi bi samo se grabili in za vse vrednote je vseeno. To pelje samo v kaksno “grsko” zgodbo. Grki imajo recimo probleme zdaj prav zaradi tega – vsi so ziveli na preveliki nogi, ne 13., ampak 14.place (haloooo!) so si delili, delal pa ne bi nihce. Seveda gre to dolgo tako. Razlog, da SI ni taka Indija Koromandija, kot smo bili to vajeni psolusat je tudi klasicna nevoscljivost, prepletenost politike z cisto vsem in odsotnost neke drze, ki bi cloveku dala vec dostojanstva – v Slo se pometa z delavci, smatra se jih izkljucno za strosek, medtem pa si kvazi memedzerji delijo nagrade – a ti res kvazi menedzerji niso sposobni nicesar, razen znizevanja stroskov na racun placila dela, ukinjanja del,mest, namesto zagotavljanja prometa in sele nato (zdravega in pravega) dobicka. Hvala lepa za tak vodstveni kader – to zna vsak. Poznam veliko pivat podjetjih/doo, kjer l-ti veselo in zakonito kradejo in goljufajo (ja, ce ne veste se veliko poslovnih rezultatov prireja), obenem pa plozajo neke floskule in se obnasajo z ljudmi porazno in skodljivo. Tak bi bilo res dobro ze enkrat pomesti nekam. Tako, da na koncu koncev – meni je zdaj lepse zunaj, ceprav obcasno pogresam domace okolje in REDKE se normalne ljudi (ker se jih vedno vec pobebavi!), ampak to lahko potesim z obiskom pac. Slovenija se mora prevetriti in spremniti, ce ne bo samo slabse in hujse. Srecno.

V SLOVENIJI JE NEGATIVNA , NEGATIVNA ENERGIJA ZARADI POVOJNIH POBOJIH, JE ENO SAMO KRUTO GROBIŠČE, to je razlog notranjih napetosti:

Šribar Janko

O.F.13, 6310-Izola

ENO OD NADALJEVANJA FOJB V NOVONASTALI SLO-DRŽAVI NA ČASU PRIMERNO ŠE DOPUSTEN NAČIN

Spoštovani,

po vztrajnem sodniško neodgovornem zavračanju mojih/naših pritožb me/nas hudo bremeni občutek interesno poljubnega, »šerifovanja«, odgovornih v pravosodju, zlasti na »roka-roko-mije« koprskem sodišču in tožilstvu. Tudi predsednik senata Aleš Arh me s svojim ne-sodniškim početjem čedalje prepričuje, da je eden od teh.

Pritožil sem se na tukaj izpodbijani sklep, kar logično in neizpodbitno pomeni, da sklep kot protipravnega zavračam, ne morem sprejeti, saj ogroža in preprečuje varstvo mojih pravic. In zamislite si: zavrnjen sem, ker nisem dal predloga, kako naj pritožbeno sodišče o pritožbi odloči!

Sodnik, ki tudi iz več mojih predhodnih zadev ve, da nisem pravnik, sem torej prava neuk, »potrebuje« moj predlog za razveljavitev sklepa, zoper katerega se pritožujem? In ker tega, iz vsebine sklepa samoumevno izhajajočega, razveljavitev-predloga nisem dal, me je zavrnil. Kako v pravni državi tako početje sodnika razumeti?

Dalje v sklepu, mi sodnik Aleš Arh z: »… lahko oškodovanec kot tožilec prevzame kazenski pregon le zoper tistega osumljenca in le glede tistega kaznivega dejanja za katero je državni tožilec ovadbo zavrgel.« sporoča, da (v tej pravi državi) nimam več pravice kazensko preganjati tiste storilce, kateri so nad mano izvajali ne-zastarive ZLOČINE in mi uničili življenje. To svoje sporočilo podkrepi z navedbo, da je ODT KP/PI mojo ovadbo zoper Silva Škrbino zavrglo. »Šlampavosti« DT Mije Papež, ki razpoložljive-ji podatke o zadevi neizpodbitno sploh ni prebrala, kaj šele da bi zbirala in zbrala nove podatke, pa ne spozna. (Razen KT/0/ 214/08-MP-SKLEPA ODT v Kopru z dne 27.8.2008 ni nobenega sledu, da je DT sploh kaj v zadevi delala, celo oglušila se je TOTALNO na vse moje pisne zahteve, zlasti na tisto ključno iz ZAPISNIKA na ODT z dne 25.1.2008, kjer zahtevam, da se me po pregledu dokumentov ponovno povabi na izčrpen pogovor, kjer bom ovadbo lahko dodatno pojasnil, predložil nove akte in dokaze, da bo zadeva strokovno zasnovana, ker sam nisem strokovnjak.)

V tukaj priloženem ZAPISNIKU z KP-ODT z dne 25.1.2008, podlagi delovanja DT Mije Papež, so tudi dokazi (rdeče podčrtana množina), da sem 25.1.2008 ovadil tudi druge osebe, ki jih je DT Mija Papež bila dolžna razkriti in obravnavati, pa jih, protizakonito in ne-obrazloženo zakaj, ni. V svojem tukaj priloženem sklepu z dne 27.8.2008 se je DT protipravno oprla na predhodne postopke, na katere sem se zaradi teh nepoštenosti, pristranskosti in nezakonitosti pritoževal, kar je pomenilo, da je zadevo bilo potrebno, kot nova dejstva in nove, naknadno pridobljene, dokaze (enostransko meni zamolčano trikrat zahtevane in pred izbrisom-me iz RSP trikrat pridobljene in meni deset let zamolčane uradne dokumente, ki uradno potrjujejo, da nisem HR-državljan in, drugi pomembni dokazi), obravnavati na področjih, kjer je v predhodnih postopkih bila ignorirana, zlasti od KP-DT Slavka Ožbolta, katerega sem zato ovadil (Jagenjček se je mesarju pritožil, da ga njegov pomočnik hoče zaklati!).

Državno Tožilstvo in Sodstvo sta najhujši strup te države. Gospodarski kriminal in mafijaštvo sta le posledice tega strupa. In temu je nujen konec.

Ko sodnik Aleš Arh v svojem tukaj izpodbijanem sklepu »spozna«, da je DT Mija Papež s svojim sklepom z dne 27.8.2008 mojo ovadbo zavrgla le zoper Silva Škrbino, bi temu logično moral spoznati tudi to, da zoper ostale ovadence ovadba ni zavržena in, bi ti morali biti v pregon-postopku. A seveda, sodnik Aleš Arh nedvomno ve, da temu ni tako in bi moral moji pritožbi pravično ugoditi, pa me je namesto tega kaznoval s sodno takso 360€, ki jih po vsestranskem uničenju v obdobju desetletnega APATRIDOVANJA nimam kje vzeti.

Sodnik Aleš Arh nedvomno ve tudi to, da so leta 1992 ob množičnem genocidnem izbrisu Neslovencev iz RSP storjeni hudi zločini (poglejte tukaj priloženo mojo brutalno-zločinsko zgodbo) in, bi ga kot aktivnega sodnika to moralo vsaj toliko skrbeti, da bi spoštoval svojo stroko vsaj v primerih, ki so mu poverjeni. Zato bi moral: ali razveljaviti poverjen-mu pritožbeni sklep, ali pa glede ovadencev, zoper katerih DT Mija Papež ovadbo uradno ni zavrgla, pri DT tako ukrepati, da bi zoper te ovadence postopek tekel. A bil je bolj zadovoljen s tem, da me kaznuje s 360€ in me PONOVNO pomete z mize.

Ker je v že drugi moji zadevi nezakonito ravnanje DT Mije Papež hudo štrlelo, sem se 2. sept. 2008 zoper njen KT/0/ 214/08-MP-SKLEP ODT v Kopru z dne 27.8.2008 utemeljeno in obširno argumentirano pritožil. A se je DT Mija Papež tudi na to mojo pritožbo že standardno oglušila, nikoli odzvala. Zato sem, zavedajoč-se protizakonite gluhosti DT Mije Papež, takoj, 3. sept. 2008, po pravnem pouku KT/0/ 214/08-MP-SKLEPA, na Okrožno sodišče v Piranu pravočasno vložil zahtevo za: POSAMEZNA* PREISKOVALNA DEJANJA kaznivih dejanj Silva Škrbine in DRUGIH ki so na UE Izola v upravne zločine vpleteni v Šribar/Škrbina KT/0/ 214/08-MP-zadevi, ki je na KP-ODT zunanjem oddelku v Piranu.

*To »POSAMEZNA« v pravnem pouku KT/0/ 214/08-MP-SKLEPA ODT v Kopru z dne 27.8.2008 pojasni, da je DT Mija Papež s svojim sklepom zavrnila ovadbo tudi zoper ostale ovadene in, ne le zoper Silva Škrbino. In prav zato sta tako I K 43718/2010-SLKEP Okrajnega sodišča v Piranu z dne 4.6.2010, kot tudi I K 43718/2010-SKLEP Višjega sodišča v Kopru z dne 1. julija 2010, protipravna. In to bi sodnik Aleš Arh moral spoznati, pa protipravno ni. Oglušil se je celo na mojo navedbo v pritožbi da: sklep Mije Papež ne vsebuje opredelitve: »delna zavrnitev« pregona, torej je generalni za vse ovadene.

Preiskovalno sodišče v Piranu se na mojo po pravnem pouku zahtevo PONOVNO (prvič v isti zadevi leta 1997) nezakonito nikoli ni odzvalo! Šele po mojih pisnih intervencijah in Nadzorstveno pritožbo je z veliko zamudo enostransko zasnovana ta sedanja oblika pregona brutalnih genocidnih zločincev, kjer se spet poskuša zločince zaščititi.

V mojih dosedanjih sodnih postopkih je razkrito, da sta uslužbenki tedanje Občine Izola Dragica Žbogar in Neda Božič izvajali najhujše genocid-zločine, ko je »prva rampa«-Dragica Žbogar ob sprejemanju(!) državljanstvo-vlog (torej gre za Izbrisane, ki so pravočasno oddali vloge za sprejem v slo-državljanstvo) po videzu, priimku in slovenščini poljubno, hudo kršeč 60. člen tedaj veljavnega Zakona o tujcih, določala osebe za izbris-odstrel in teh ne-obravnavane vloge kot zaključene izločala za arhiv, Neda božič pa je tem osebam genocidno-kriminalno ponarejala tuja državljanstva in ta izbrisu-iz-RSP-potrebno protizakonito in kazensko odgovorno vnašala v državljanske evidence. Zato je nujno raziskati zločine teh dveh neizpodbitno dokazanih zločink in, jih najstrožje kaznovati. Saj je 60. člen tedaj veljavnega Zakona o tujcih točno določal kdo je tujec in kako, s čim, se istovetnost tujca dokazuje. Silvo Škrbina pa je po rangu šele tretji zločinec, ker je zlo-zavestno ignoriral Zakon o tujcih in storjene zločine Žbogar Dragice in Nede Božič, da bi me, in mnoge druge povsem nedolžne, desetletje dolgo krvoločno fojbaško in hudojamaško trpinčil, se nad mano sadistično izživljal, da bi me prisilno pohrvatil.

*****

Kot vidite, je ta zadeva tako zapletena, da jo prava neuk nisem sposoben sodišču pravičnem pregonu zločincev zadostno predstaviti. Potrebna mi je pomoč, zlasti zato, ker je DT Mija Papež zadevo tako »zafušala«, da ovadbo zoper OSTALIH ovadencev uradno ni zavrnila, jih pa nezakonito ne preganja, a bi jih posebej Dragico Žbogar in seveda Nedo Božič, kot tudi novo pridobljene dokaze, kot ne-obravnavane morala preganjati.

POMOČ: To je razumeti kot prvo, da si, z nezakonitim izbrisom iz RSP vsestransko uničen, pravnega zastopnika materialno nikakor ne morem privoščiti. Toda večji problem je v tem, da taki odvetnik, ki bi se zadeve hotel pošteno lotiti, zame navadnega občana ni dostopen. Torej je potrebna taka pomoč, ki bi po uradni dolžnosti zadevo pravično pripeljala do konca. Saj vidite, na sodišču kjer sem sedaj ponovno, poskušajo zadevo razvodeniti, varstvo mojih pravic že x-tič poteptati.

S spoštovanjem,

Šribar Janko

V P O G L E D V Z A D E V O

Najprej me je 13.12.1991 ob pravočasnem urejanju svojega državljanskega statusa in podpisu podtaknjene-mi TUJSKE vloge uslužbenka Občine Izola Dragica Žbogar, posvetovala, da bom, glede mojega pojasnjenega-ji slovenstva, ob morebiti čemu potrebnem obveščen, potem pa me namerno o ničem ni obvestila, da bi moje čakanje na njeno obvestilo zlorabila za izbris-me iz RSP.

Že pred izbrisom-me iz RSP je Občina Izola mimo moje vednosti na Hrvaškem in v Vojvodini protipravno* TRIKRAT uradno poizvedovala, ali sem tam »vpisan v državljansko knjigo« in, ji je pred izbrisom-me iz RSP TRIKRAT odgovorjeno, da nisem vpisan v DK in da nisem državljan. Kljub TREM veljavnim uradnim EKSAKTNIM odgovorom –kot je to Občina Izola zahtevala: »ni vpisan v DK«-, sem brez kakršnega koli Hrvat-dokaza KOT HRVAŠKI DRŽAVLJAN izbrisan iz RSP.

*V pravdnem postopku so uradni akti, ki kažejo, da po slo-osamosvojitvi občina ni več smela uradno poizvedovati v tujini.

Na mejnem prehodu Sečovlje je v računalniku bilo zapisano, da sem hrvaški državljan, zato mi je odvzeta maloobmejna prepustnica. Čeprav nebi smel, me je humani policist pustil v državo in me za pojasnilo o Hrvat-vnosu v računalniku in vrnitvi mi odvzete prepustnice napotil na UE Izola.

Seveda nisem bil hrvaški državljan in sem, naivno prepričan, da gre za zmotno napako, na UE Izola prišel po svojo prepustnico, a mi je namesto vrnitve-mi prepustnice Elis Grlica podlo pokvarjeno zmamila in iz roke zverinsko iztrgnila še osebno izkaznico. V grudi me je udaril težek kamen, katerega se nisem več mogel znebiti. Tega po enajstih letih še vedno težko trpim v prsih.

Nato me je takoj prevzela genocid-zločinka Neda Božič in mi pojasnila, da sem izbrisan iz RSP in da nimam nobenih pravic več v Sloveniji. Za mojo pravočasno vlogo in moje vztrajanje, da nisem ne Hrvat in ne hrvaški državljan, sploh ni hotela slišati, prepričevala me je kot petletnega otroka, da sem Hrvat, naj se obrnem na Hrvate, ni pa hotela vedeti, da mi je, če bi tudi bil Hrvat, z pravkar odvzemom osebnih dokumentov onemogočila potovanje k Hrvatom.

Za nezakonitost Hrvat-vnosa v državljanskih evidencah Neda sploh ni hotela slišati, za naslednji četrtek je naročila načelnika Škrbino, da mi ta sovražno odbrusi, da je dejstvo, da nisem slovenski državljan in da oni z mano nimajo nič več in, da vrnitev-mi osebnih dokumentov ne pride v poštev, saj nisem slovenski državljan, ter da bom izgnan iz države.

Še vedno sem naivno verjel, da gre za zmotno napako, zato sem na UE pisal, naj se zadeva razišče in se popravi. Ko ni bilo nobenega odziva sem napisal še štiri podobna pisma, a tudi na ta ni bilo nobenega odziva. Moral sem spet osebno na UE, a me Neda Božič ni hotela razumeti, da nisem Hrvaški državljan in, da bi izbris odpravila in mi vrnila odvzete osebne dokumente. Povsem nasprotno: vsilila mi je obrazec za redno naturalizacijo s hrvaškim naslovom, kamor naj bi se obrnil. Neda božič me je trpinčila z ne-logiko: da rojstvo v Sloveniji ni nobena podlaga za pridobitev slovenskega državljanstva, nelogično pa nasprotno: rojstvo na Hrvaškem pa je dokaz za hrvaško državljanstvo. Mnogim v Sloveniji rojenim in nikoli izven Slovenije živečim Neslovencem ni bilo priznano slovensko državljanstvo na podlagi rojstnega kraja in so bili kot tujci izbrisani iz RSP in tudi izgnani iz države, jaz pa, ki sem leta 1943 rojen v kraju, ki je do leta 1947 bil v Sloveniji, da sem hrvaški državljan, zato: ker je moj rojstni kraj sedaj na Hrvaškem. Torej, ko gre za slovensko državljanstvo, rojstni kraj NI podlaga za državljanstvo, ko pa gre za tuje državljanstvo pa JE rojstni kraj podlaga za državljanstvo! To ja za zdrav razum težko prebavljivo in brutalna prisila v to za sabo pušča trajne posledice.

Ob naslednjem obisku sta oba zločinca, Škrbina in Neda, očitno dojela, da z mano nebo šlo po njunem planu, zato je Neda od mene zahtevala pooblastilo za pisanje Hrvatom, da bi mi baje »dobronamerno« -seveda zlonamerno- pisarniško pomagala. Iz predhodnega zlobnega delovanja sem Nedo seveda pravilno razumel in, ji pooblastila nisem dal. Zato je vztrajala, da moram dokazati, da nisem hrvaški državljan.

Takoj sem od Hrvaške in Vojvodine zahteval uradna akta o izkazovanju mojega tamkajšnjega državljanstva. Odgovorjeno mi je, da pri njih nisem vpisan v DK in da zato nisem državljan. A mi je Neda, čeprav je tudi sama po tujini poizvedovala, ali sem vpisan v DK, odbrusila, da to »ni vpisan v državljansko knjigo« ni nič. Ponovno sem pisal Hrvatom. Potrdili so mi, da ne jaz in ne moja mati nikoli nisva bila Hrvaška državljana. Nedi niti to ni bilo dovolj, vztrajala je, da se o mojem državljanstvu tudi lahko domneva, ko ne obstaja uradni dokument, ki državljanstvo izkazuje, ter da je zato izbris-me iz RSP pravilen in veljaven. Hudi pritiski!

Čas je neusmiljeno tekel, trpel sem bedo in vsestransko propadal. Ponovno sem od Hrvatov zahteval, naj v dokumentu eksaktno navedejo, da pri njih nisem državljan. Odgovorjeno mi je 12.04.1996, da nisem vpisan v državljansko knjigo in da zato »sukladno članku 30. stavku 1. Zakona o hrvatskom državljanstvu« nisem hrvaški državljan. Tudi ta absolutni dokument o izkazovanju mojega hrvaškega ne-državljanstva ne Neda in ne Škrbina nista hotela priznati za veljavnega. V moj pogovor z Nedo Božič se je ne-pozvano vpletla uslužbenka Elis Grlica z nasvetom, naj grem v Yu-Konzulat v Trstu po nek baje potreben pečat. Večer prej sem na svojo srečo slišal zgodbo o Bajić Bošku iz Pirana, ki so ga prav tako pokvarjeno-podlo s »potrebnim pečatom v Trstu« izvlekli iz države, potem pa nikoli več pustili vstopiti v državo k njegovi družini, kjer je živel dvajset let in, kjer njegova hčerka državi prinaša športne medalje.

Ko se nisem pustil s »pečatom v Trstu« prevarati, me je Neda naročila čez dva dni k načelniku Škrbini v posebni oddaljeni obrambni stavbi, kjer ni bilo prič. Tam sta se oba nad mano Neslovence-in-cirilico-sovražno izživljala, do solz me prisiljevala podpisati neznano-mi gradivo, s katerim naj bi privolil v hrvatstvo-postopek. Ko v tej stavbi brutalnega sadizma nisem več zdržal, sem od Škrbine zahteval, naj v akt, ki ga moram podpisati, vnese to, da sem v podpis prisiljen. Nato je Škrbina Nedi naročil, naj gradivo ponovno napiše in, naj ga naslednji dan ob osmi uri na UE Izola podpišem. Moj podpis hrvaškega gradiva, s katerim bi prisilno najverjetneje pritrdil, da sem hrvaški državljan, je bil Škrbini zločinsko potreben, da bi me lahko izgnal iz države. To sem potem ukapiral, ko mi je gospod France Jamnik iz urada Varuha Človekovih Pravic pojasnil, da me nimajo kam izgnati, saj brez dokumenta o moji nekomu-pripadnosti ne vedo kam bi me izgnali.

Takoj, izven obrambnega oddelka, sem sklenil, pred podpisom neznanega hrvatstvo gradiva, posvetovati se z odvetnico Janjo Luin iz Kopra, ki mi je bila na UE Izola brutalno podlo podtaknjena. Ta odvetnica je od upravne oblasti imela, nedvomno plačano, nalogo: proizvajati izgonu iz države namenjene umetne slo-tujce. Gospod France Jamnik iz urada Varuha Človekovih Pravic me je prepričeval, naj odvetnico Luin ubogam, pojasnil mi je, da je ona bila določena tudi za druge, meni podobne, osebe.

Po telefonu sem odvetnici Luin pojasnil, od kod imam njeno telefonsko številko, zato me je za naslednji dan naročila k njej v pisarno. Po naivni predstavitvi svoje zadeve in po podpisu pooblastila mi je Luin pojasnila, da me bo zastopala in sicer: BREZPLAČNO. Začela je lepo, humano brez znakov zla. Toda zadeva je po sodbi Vrhovnega sodišča februarja 97 ukazala odpravo izbrisa-me iz RSP. K tej sodbi je tudi MNZ v Ljubljani dodalo svojo odločbo, ki je Škrbino obvezovala urediti moje prebivališče. A se je Škrbina tako na sodbo Vrhovnega sodišča kot tudi na odločbo MNZ-ja krvniško-zločinsko za vedno oglušil, jaz pa sem nestrpno vsak dan zebel, beden drhteč pričakoval rešitev mojega prebivališča na podlagi te sodbe in odločbe.

Ker me je zastopala odvetnica Luin, sta Vrhovno sodišče in MNZ sodbo in odločbo poslala odvetnici Luin. Namesto da bi na podlagi prispelih sodbe in odločbe takoj pri Škrbini zagrabila ureditev mojega prebivališča, mi je odvetnica Luin skupaj s sodbo in odločbo, absurdno, pisno ponudila 300DM posojila za ureditev hrvaškega državljanstva. Od mene je, verjetno od Nede Božič in Škrbine nagovorjena, odvetnica Luin zahtevala pooblastilo za pisanje Hrvatom. Ta podlo izprogramirana zloba me je tako ustrašila, da sem odvetnico Luin takoj odpovedal in to Škrbini in sodišču uradno sporočil. A je brezvestna odvetnica Luin, kljub ne danem-ji pooblastilu, od Hrvatov uradno zahtevala sprejem-me v hrvaško državljanstvo. Hrvati pa niso hoteli mimo mene, zato so me hoteli osebno pri njih skupaj z za državljanstvo potrebnimi dokumenti, ki v mojem primeru nikoli niso obstajali, ter zato tudi niti možnost za sprejem-me v hrvaško državljanstvo. Tako sem iz pisma Hrvatov izvedel, da jim je odvetnica Luin brez mojega pooblastila protizakonito pisala. Podla Hrvat-prisila!

Ko sem odvetnici Luin odpovedal zastopanje-me, je kazalo, se je ustrašila, da bom zmagal. Pohitela je, nedvomno v dogovoru s Škrbino, in je takoj pri Škrbini v mojem imenu, brez da bi jaz to vedel, vložila zahtevo za izdajo tujskih dokumentov. Zadovoljni Škrbina je v le nekaj dneh zame pripravil tujske dokumente. Sporočil mi je, naj z za upravno takso 1.400SIT, ki jih brez osebnih dokumentov nisem mogel imeti, pridem po tujske dokumente. Mojem protizakonitem potujčevanju se je takoj pridružil tudi gospod France Jamnik iz urada Varuha Človekovih Pravic in, me po telefonu oprostil plačila 1.400SIT upravne takse, da bi le sprejel tujske dokumente. Toda v tujskem dokumentu je moralo biti navedeno tuje državljanstvo, a za to ni obstajal noben, ne le zakoniti, dokument, ki bi državljanstvo izkazoval. Take vsiljujoče-mi tujske dokumente, kjer bi verjetno bilo nezakonito zapisano: hrvaški državljan, nisem smel sprejeti in, to sem Škrbini tudi sporočil. Škrbini je torej bilo potrebno, za vsako ceno, spraviti me v Hrvata, in me na podlagi ponarejenega hrvatstva izgnati iz države, sicer ne obstaja noben drugi zakonito opravičljiv razlog, zaradi katerega me je Škrbina hotel imeti kot Hrvata.

Ko je Škrbina »padel« tudi na pripravljenih tujskih dokumentih, se je lotil moje matere, katere državljanstvu naj bi jaz moral slediti. Seveda je ciljal na moje matere neobstoječe hrvaško državljanstvo. Kljub večkratnem opozorilu svetovalca Lj-MNZ načelnika gospoda Borivoja Kosa, je spet, celo leta 2000, ko je do mojega zadnjega daha pričakoval, da bom zlomljen vendarle pristal na hrvatstvo, pisal Hrvatom in kopal po genih moje pokojne matere. Hotel jo je na vso silo imeti za Hrvatico, a so ga Hrvati vsakič razočarali, sporočili mu, da moja mati ni bila hrvaška državljanka.

Ko tudi z mojo materjo ni šlo, sem maja 2001 sprejet v slo-državljanstvo na podlagi 13.12.1991 podtaknjene-mi vloge, kateri je Škrbina zločinsko izkonstruiral in meni obesil zamudo, s katero je protizakonito vztrajno zagovarjal in opravičeval izbris me iz RSP.

Rdeče opisano je le del psihičnega bremena, ki sem ga trpel zaradi zlo-zavestne nepravičnosti upravne oblasti, brutalnega sadizma Nede Božič in Silva Škrbine, nedoglednega grozovitega čakanja zaradi nedelovanja pravne države, cinizma, laži in sprenevedanja Nede Božič in Silva Škrbine, Suzane Grzetič,…, katerega se za vse moje življenje ne morem več znebiti in je hudo težko psihično breme, ki mi ne da človeka dostojno živeti.

K vsem tem sem ves čas trpel hudo politično Izbrisani-ponižanje od z lažno pravilnostjo izbrisa nahujskane okolice, znancev, prijateljev, sorodnikov,…

V državi so mi protizakonito odvzeli prebivališče, vse osebne dokumente in človekove pravice, uradno mi odvzeli pravico do zdravstvene oskrbe, do v banki lastnih sredstev potrebnih za golo preživetje, sociala me je vztrajno pisno in ustno zavračala, da nimam pravice do ničesar kar je slovensko, ker »nimam« ne stalnega in ne začasnega slo-prebivališča; neznosno ne-logično mi v državi niso dali živeti, a me brez osebnih dokumentov kot apatridnega logoraša niso i niso pustili ven iz tega najhujšega slo-logora.

Onemogočen gibanja in potovanja sem odtujen od otrok, sorodnikov, prijateljev, znancev, hudo boleče-me ne prisoten na pogrebu sestre, ki je predčasno umrla tudi od žalosti, ker me ni več mogla videti,…

Duševno boleče sem brez osebnih dokumentov in brez vseh človekovih pravic materialno ne-oskrbljen za golo preživetje moral prodajati svoje imetje. Ko razpoložljivega imetja ni več bilo (država je vse desetletje služila obračajoč moje velike devizne prihranke in iz tujine redno prihajajočo devizno pokojnino, ki sem jih imel v slo-banki, a jih brez osebnih dokumentov nisem mogel dvigovati) sem trpel lakoto, mraz in bolezni, čakajoč prijatelje iz tujine, ki so mi le v času njihovih dopustov prinašali zdravila in izposojali denar. A vse to trpljenje je bilo potrebno, večinoma z osamljenostjo v gluhem stanovanju, hudo trpeče skrivati pred znanci, prijatelji in sorodniki.

Ko poskušam razmišljati o nečem drugem, se mi nenehno, kot prednostna, vsiljuje moja izbris-razčlovečenost, ne da mi pravice: biti drugim enak človek.

Od dolgoletnega v svojem stanovanju prisilnega mirovanja, ne-gibanja, ko sem se v svojih mislih in pišoč boril s Škrbininimi vedno novimi izbris-zločini in, brez pravice se brez osebnih dokumentov gibati izven svojega stanovanja, sem skupaj zrasel, ohromel, nepomičen, težek, živčevje mi je zamrlo. Pogosto izgubljam nadzor nad udi, tako tudi po nekaj tednov levo nogo lahko le z rokami dvignem na kavč. V bokih me primejo in tudi mesece-dolgo držijo hudo boleči krči, zaradi katerih sem tudi tedne nepomičen in težko na obroke dihajoč napet. Tudi v križu me pogosto dolgo drži nepomičnega. Ko sem tako nepomičen ne morem niti do telefona, da bi poklical kako pomoč, zlasti pa, da bi ob prihodu zdravnika odprl znotraj zaklenjena vhodna vrata stanovanja. Večkrat so me znanci rešili tako, da so čez balkon prišli v stanovanje in od znotraj odklenili vhodna vrata, da bi zdravnik lahko vstopil.

Ko se pripognem, me v prsih bolijo kosti, ne morem dihati.

Junija 2005 sem šele po nečloveškem ravnanju izolskega zdravstvenega doma vendarle pristal v izolski bolnici, kjer so me sestre kot Izbrisanega nečloveško trpinčile. Ko sem pa zdravnici Narančič dal časopis-članek iz leta 1990, ki pove, da sem prvi v Slovenijo prinesel znanje o Nuklearni Magnetni Resonanci, sem takoj za naslednjih mesec in pol (skupaj tri mesece) premeščen v Valdoltro, kjer sem skrbno humano obravnavan.

Zaradi doživetega od izolskega zdravstvenega doma in od sester v izolski bolnici se kot Izbrisani, tudi ko ne gre več, ne upam k zdravniku. Pogosto trpim tedne in tudi mesece. Pomagam si z raznimi pripomočki in zdravili, ki mi jih prinesejo prijatelji iz tujine. Za vedno osamljen, iz vseh ravni družbenega življenja izločen, v svojem stanovanju ležim in ležim, pogosto zaradi nepomičnosti in osamljenosti tudi tedne brez kruha v domu, in to je moje preostalo »življenje«, vegetiranje.

Škrbina je to moral znati:

Zakon o tujcih (Ur. l. RS, št. 1/91-I, 44/97, 50/98-odl. US in 14/99-odl. US), ki je bil tudi eden od osamosvojitvenih zakonov Republike Slovenije in je začel veljati 25.6.1991, je v svojem 60. členu določal kdo je sploh lahko spoznan za tujca in sicer:

XIV. IZKAZOVANJE ISTOVETNOSTI TUJCA

60. člen:

Tujec dokazuje svojo istovetnost

1. s tujim potnim listom,

2. s potnim listom za tujca,

3. s potnim listom za begunca,

4. z dovoljenjem za vstop in osebno listino, na podlagi katere je bilo dovoljenje izdano,

5. z osebno izkaznico za tujca ali z drugo javno listino, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost.

XVIII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE

82. člen:

Dovoljenja za stalno prebivanje, izdana po zakonu o gibanju in prebivanju tujcev (Uradni list SFRJ, št. 56/80, 53/85, 30/89 in 26/90) veljajo še naprej za vse tujce, ki so imeli ob uveljavitvi tega zakona stalno prebivališče na območju Republike Slovenije.

Torej, tudi če bi za res bili tujci, na podlagi določbe Zakona o tujcih nebi smel biti izbrisani iz RSP.

S tem je neizpodbitno dokazan množični izbris-zločin države Slovenije nad lastnim prebivalstvom neslovenske narodnosti.

Gre torej za vprašanje: kdaj in na kateri zakoniti podlagi smo Izbrisani le zaradi neslovenske narodnosti kar čez noč postali tujci, da bi se nas lahko obravnavalo kot tujce in nezakonito izbrisalo iz slo-RSP?

Na sodišču v Piranu med drugim:

1. Dragice Žbogar kraj in datum storitve kaznivega dejanja: ponareditve-me v tujca:

Kraj Občina Izola, datum 13.12.1991

S postopkom na ljubljanskem Okrožnem sodišču je razkrito dejstvo, da je leta 1991 uslužbenka Občine Izola Dragica Žbogar tudi sedaj stanujoča v Izoli ulica Kajuhova 20, zavestno sodelovala v izbris-zločinu tako, da je, sicer pod skrito-USTNIM ukazom »od zgoraj«, kateremu bi se lahko upravičeno in zakonito uprla, pa sovražeč »južnjake« zločinsko ni, ob sprejemu državljanstvo-vlog kot prva »rampa« določala izbris-žrtve brez po 60. členu veljavnega Zakona za tujce vpogleda v osebni dokument ki izkazuje istovetnost tujstva in, po lastni presoji na podlagi strankinega izgovarjanja slovenščine in neslovenskega priimka. Tako je 13.12.1991 na Občini Izola po obširni obrazložitvi-ji mojega po rodu slovenstva in od leta 1959 dolgoletnega izolanstva tudi meni zlo-zavestno v podpis PODTAKNILA TUJSKI obrazec vloge za sprejem v slo-državljanstvo, tega izprašujoč-me sama izpolnila in seveda zlo-zavestno zločinsko obdržala kot izsiljeni izbrisu iz RSP potreben »dokaz«, da »sem« tujec; saj ji je, z namensko-nastavljenm nedolžnim obrazom in prevarantsko dobronamernim »za vsak slučaj«-besedam, uspelo od mene zmamiti moj podpis na obrazcu, ki je bil namenjen tujcem.

2. Dragice Žbogar kraj in datumi storitve kaznivega dejanja: naknadnega ustvarjanja nezakonitih uradnih aktov namenjenih nezakonitem prikrivanju nezakonitega potujčenja-me:

Kraj Občina Izola, datumi različni, v aktih spodaj navedeni, a ne nujno resnični:

Ko je zaradi moje upornosti postalo nevarno, da bi na Občini Izola kriminalna uradna ponareditev-me v Hrvata in HR-državljana lahko bila razkrita, je Dragica Žbogar na Občni Izola storila kaznivo dejanje, o je v uradne akte naknadno lastnoročno vnašala manipulativne zaznamke:

»R – 25/2 1992« v uradno poizvedbo Občine Izola z dne 04.02.1992 Odžacima o vpisu tožnika v Državljansko Knjigo, ki je že bila odgovorjena z: ni vpisan,

»R – 25/2 1992« v uradno poizvedbo Občine Izola z dne 04.02.1992 Ozlju o vpisu tožnika v Državljansko Knjigo, ki je že bila odgovorjena z: ni vpisan,

»R – 25/2 1992« v uradno poizvedbo Občine Izola z dne 04.02.1992 Apatinu o vpisu tožnika v Državljansko Knjigo, ki je že bila odgovorjena z: ni vpisan,

»stranka se ni več zglasila do 19/5. 1992« v ODGOVOR Apatina toženi z dne 14.2.1992, da tožnik ni vpisan v Državljansko Knjigo.

Dragica Žbogar je na Občini Izola storila kaznivo dejanje, ko je po izbrisu(!) tožnika iz RSP, nezakonito in ničemur zakonitem potrebno ustvarjala nesmiselne urgence, ki naj bi se, z ničimer zakonito utemeljeno, nanašale na od Občine Izola z dne 4.2.1992 poizvedbe o vpisu tožnika v HR in SR DK in ki so bile že 14.2.1992 in 17.2.1992, ter 27.2.1992 z: ni vpisan odgovorjene:

Ozlju dne 25.2.1992 in, zakaj v to »urgenc« naknadni vnos »R – 15/3-1992«?,

Apatinu dne 25.2.1992?,

Apatinu dne 5.3.1992 in, zakaj v to »urgenco« naknadni vnos »R – 20/3-1992«?.

Torej je tudi Dragica Žbogar ključni akter kriminalnega pohrvatenja-me in izbris-zločina, ter je zato s to tožbo tudi ona obtožena storitve zgoraj navedenih in opisanih kaznivih dejanj.

Dokazi: akti na UE Izola, pri meni, na Okro. sod. v Ljubljani v P 2997/2007-III-zadevi.

3. Nede Božič kraj in datum storitve kaznivega dejanja: ponareditve-me v HR-državljana:

Kraj UE Izola, datum med 13.12.1991 in 26.2.1992

Pod II v mojem K 163/08-3-Popravku z dne 9. okt. 2008 (vaša spisovna številka 16, 17) opisano NESPORNO storjeno kaznivo dejanje: ponareditev-me v hrvaškega državljana in vnos tega v vse državne nosilce uradnih podatkov, je storjeno s strani ovadencev, Nede Božič ob pomoči »na prvi rampi« Dragice Žbogar, na tedanji Občini Izola med 13.12.1991, ko mi je uslužbenka Dragica Žbogar v podpis zločinsko podtaknila TUJSKI obrazec vloge za sprejem-me v slo-državljanstvo in med 26.2.1992, ko sem bil protizakonito in zločinsko izbrisan iz RSP. Točen datum je bilo dolžno izbrskati Državno tožilstvo, pa ga protizakonito ni. Neda Božič je bila (priznala je pred sodiščem v Ljubljani) zadolžena za državljanstva in me je, ko je od Dragice Žbogar dobila TUJSKO vlogo z zločinsko podlo zmamljenim mojim podpisom, brez kakršnih koli dokazov ali pogovora z menoj, kot hrvaškega državljana vnesla v vse državne nosilce uradnih podatkov, na podlagi katerih sem potem bil izbrisan iz RSP in so mi bili odvzeti osebni dokumenti. S tem je Neda Božič zlo-zavestno zlorabila svoj uradni referentka-za-državljanstva-položaj, kršila 60. člen veljavnega Zakona o tujcih, ki je z določbo izkazovanja istovetnosti tujstva s predložitvijo osebnega dokumenta nehote skrbel, da ob odvzemu slovenskih osebnih dokumentov tujec nebi ostal brez vseh osebnih dokumentov, kar je po od slovenije podpisanem mednarodnem pravu prepovedano, a je meni in mnogim podobnim žrtvam storjeno.

4. Nede Božič kraj in datum storitve kaznivega dejanja: brutalnega prezira mojega problema: razjasnitve neresničnega vnosa »Hrvaški državljan« v računalniku na mejnem prehodu Sečovlje in vrnitev-mi na podlagi tega neresničnega vnosa odvzete maloobmejne prepustnice, zaradi katerega sem se sploh oglasil na UE Izola, ter zlo-zavestnega zanikanja obstoja državljanstvo-vloge s brutalnim ustrahovanjem-me s pomočjo zverinskega odvzema-mi osebne izkaznice in ustrahovalno opozorilne sploh PRVIČ le ustne seznanitve-me, da sem izbrisan iz RSP, ter zato v sloveniji brez vseh pravic:

Kraj UE Izola, datum 18.4.1994

Pod III v mojem K 163/08-3-Popravku z dne 9. okt. 2008 (vaša spisovna številka 17) opisano NESPORNO storjeno kaznivo dejanje: zloraba uradnega položaja za nad nemočno stranko, sovraženim »južnjakom«!, ustrahovalno razkazovanje državne sile in za absolutno ignoriranje strankinih zahtev, zaradi katerih je stranka prišla, je skupaj s Elis Grlico, ki me je nič slutečega ustrašila z podlim in zverinskim iz roke iztegom osebne izkaznice, storila Neda Božič, ko se o zakonitosti odvzema-mi maloobmejne prepustnice in vrnitvi-mi te, zaradi česa sem sploh k njej prišel, sploh ni hotela pogovarjati.

5. Nede Božič kraj in datum storitve kaznivega dejanja: nad, predhodno z zverinskim odvzemom osebne izkaznice in z izbris-opozorilno seznanitvijo ustrahovano in nemočno, stranko brutalno izživljajoče se, za lastne umazane potrebe, uveljavljanje osebnega, brez dokazov, zatrjevanja, da je stranka HR-državljan:

Kraj UE Izola, datum 18.4.1994, 21.4.92, 30.4.94, 24.5.94,…dokazi v tedanji pismih

Pod III v mojem K 163/08-3-Popravku z dne 9. okt. 2008 (vaša spisovna številka 17) opisano NESPORNO storjeno kaznivo dejanje: zloraba uradnega položaja za s državno silo cinično brutalno prepričevanje odrasle 50-letne stranke, kot kakega pet-letnega otroka, da je Hrvat in zato hrvaški državljan.

6. Silva Škrbine in Nede Božič kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zastraševanja nemočne stranke z grožnjo izgona iz države s ciljem prisile-je v postopek pridobitve HR-državljanstva in,

nezakonita opustitev od stranke zahtevane njihove delovne obveznosti, raziskave obstoja strankine državljanstvo-vloge,

prizadeli človekovo dostojanstvo:

Kraj UE Izola, datum 21.4.1994

Pod III v mojem K 163/08-3-Popravku z dne 9. okt. 2008 (vaša spisovna številka 17,18) opisano NESPORNO storjeno kaznivo dejanje: zloraba uradnega položaja in dostopne-jim državne sile sta Silvo Škrbina in Neda Božič storila, ko ob ponavljajoči grožnji-mi z izgonom iz države nista hotela raziskati obstoj pravočasno vložene državljanstvo-vloge in mi do solz vsiljevala hrvatstvo, ter mi s tem, zaradi navzočnost še dveh oseb, še dodatno prizadela moje človekovo dostojanstvo. Neda Božič mi je, prisiljujoč-me v hrvatstvo, vsilila obrazec za redno naturalizacijo, ki ga je z hrvatstvo-postopek-napotki popisala.

7. Silva Škrbine in Nede Božič kraj in datumi storitev pet kaznivih dejanj: nezakonita opustitev od stranke zahtevane njihove delovne obveznosti in s tem zavestno, prisili v hrvatstvo namenjeno, trpinčenje stranke: zlo-zavestno namerno trpinčenje povsem obrezpravljene stranke z ne-odgovarjanjem na njenih pet lastnoročnih pisem, v katerih nemočna stranka nujno prosi za takojšnjo popravo storjenih-ji krivic:

Kraj UE Izola, datumi 30.4.94 prvo pismo do 23.6.94 peto pismo

Povsem nedolžen in zavedajoč se svojega ne-hrvatstva, prepričan, da gre za kako administrativno zmoto sem na svoja pisma pričakoval razumnost in človečnost Škrbine in Božič. Toda, ni bila zmota, ampak namerni zločin Nede Božič. Zato sta Škrbina in Božič zlorabljala svoja delovna mesta tako, da sta z namerno oglušnostjo, opustitvijo dolžnih odgovarjanj na moja pisma, pričakovala, da bom brez vseh osebnih dokumentov in brez vseh človekovih pravic psihično zlomljen vendarle privolil v hrvatstvo-postopek, ki bi me z mojim podpisom podtaknjenih-mi aktov stal Škrbininega grozečega-mi izgona iz države.

8. Silva Škrbine in Nede Božič kraj in datum storitev kaznivih dejanj: hudobna prevalitev svoje krivice na nedolžno stranko: na strankin uradni vloga-akt pripis zlobno zmislenega datuma, kateri je aktu »določil« zamudo, ki je podlo obešena stranki v škodo:

Kraj Obrambni oddelek v Izoli, datum 6. ali 7.7.94

Pod III v mojem K 163/08-3-Popravku z dne 9. okt. 2008 (vaša spisovna številka 17, 18) opisano NESPORNO storjeno kaznivo dejanje: zloraba uradnega položaja in državne sile za obešanje svoje krivice nedolžni in nemočni stranki, ki sta jo Škrbina in Božič popolnoma zavestno in zlonamerno storila, ko sta mi 6. ali 7. julija 94 v obrambnem oddelku v Izoli prvič priznala, da moja državljanstvo-vloga obstaja (več oseb je vlogo imelo v rokah, zato je bilo nevarno zatreti je), da pa je neveljavna, ker da je po moji!!! krivdi zamudno knjižena, ter ne zadošča za popravo storjenih-mi krivic.

9. Silva Škrbine in Nede Božič kraj in datum storitev kaznivih dejanj: hudobna zloraba delovnega položaja, za sodiščem in drugim državnim ustanovam posredovanje lažnih podatkov:

Kraj UE Izola, datumi NESPORNIH storitev so meni neznani. Nespornost večkratnih storitev kaznivih dejanj je poleg priznanja ovadencev razvidna tudi iz vseh sodnih in upravnih aktov, ki me kot državljana hrvaške in potem kot domnevnega državljana hrvaške ZATO obravnavajo v mojo škodo, ker sta ovadenca take lažne podatke tem ustanovam po 21.4.1994, ko sem se jim uprl in predložil od mene protizakonito izsiljena tri uradna dokumenta o mojem in moje matere HR-ne-državljanstvu, povsem zavestno zlonamerno pošiljala.

10. Silva Škrbine in Nede Božič kraj in datum storitev kaznivih dejanj: hudobna zloraba delovnega položaja za nezakonito enostransko pridobitev in trajno zamolčanje obstoja za zadevo obravnavajoče stranke ključnih uradnih dokumentov:

Kraj UE Izola, datumi 4.2.92, 4.2.92, 4.2.92

Dne 4.2.92 je Občina Izola dvakrat v Vojvodini in enkrat na Hrvaškem enostransko, mimo moje vednosti, poizvedovala o mojem državljanstvu in je že pred izbrisom me iz RSP dobila odgovore, da tam nisem državljan. Vsa tri dokumenta sta ovadenca pred mano vse do leta 2006, ko sem jih sam slučajno izbrskal, skrivala, zamolčala, ter s tem storila navedena kazniva dejanja.

11. Silva Škrbine in Nede Božič kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zlorabe moči uradnega položaja za brutalno, do strankinih solz in prizadetosti njegovega dostojanstva, prisila v podpis neznanega hrvatstvo-akta:

Kraj Obrambni oddelek v Izoli, datum 6. ali 7.7.94

V tožbenih aktih in pod (vašo spisovno številko 21) večkrat opisano storjeno brutalno kaznivo dejanje sta Škrbina in Božič storila, ko sta me vnaprej naročenega na izolskem obrambnem oddelku, daleč od prič, ob ponavljajoči grožnji z izgonom iz države do solz prisiljevala podpisati nek meni neznan hrvatstvo-akt in, ob Škrbininem strogem svarilu: »Vi hočete z glavo skozi zid!, Naš zid je trd!«. Ko se iz Škrbininih krempljev nisem več mogel rešiti, sem od Škrbine zahteval, naj v hrvatstvo-akt, ki ga moram prisilno podpisati vnese zaznamek, da sem v podpis bil prisiljen proti svoji volji. Potem je Nedi naložil, naj hrvatstvo-gradivo za naslednje jutro spremeni.

12. Silva Škrbine kraj in datum storitev kaznivega dejanja: zlorabe moči uradnega položaja za trpinčenje nemočne stranke z ne-vrnitvijo začasno pridržanega vozniškega dovoljenja:

Kraj UE Izola, datum trajno

Pod (vašo spisovno številko 22) opisano storjeno kaznivo dejanje, kjer je Škrbina zlorabil uradni položaj za izživljanje nad mano in trpinčenje-me z ne-skrivanim ciljem prisile-me v hrvatstvo, ko mi na moje vztrajne ustne in pisne zahteve ni in ni hotel vrniti 3.7.94 začasno pridržanega vozniškega dovoljenja, saj je v tem do leta 2000 veljavnem dokumentu bila moja fotografija in, bi s njim lahko izkazoval svojo istovetnost in normalno živel, kar bi Škrbino motilo v njegovih namerah z mano.

13. Silva Škrbine kraj in datum storitev kaznivega dejanja: zlorabe uradnega položaja za trpinčenje nemočne stranke z ne-odzivom na uradne zahteve:

Kraj UE Izola, datum od 8.7.94 88 dni do uradne prisile

Z zlorabo uradnega položaja je Škrbina storil kaznivo dejanje, ko je na 8.7.94 uradno zahtevo odvetnice Luin Škrbini, da mi ta vrne stalno prebivališče, zavestno kršil predpise svojega delovnega mesta, molčal 88 dni, ko se je odvetnica zaradi Škrbininega molka 1.9.94 pritožila na MNZ, ki je Škrbino prisililo izdati, sicer maščevalno negativno, odločbo.

14. Silva Škrbine kraj in datum storitev kaznivega dejanja: zlorabe uradnega položaja za trpinčenje nemočne stranke z ne-upoštevanjem, absolutno ignoranco, sodbe Vrhovnega sodišča:

Kraj UE Izola, datum trajno

Pod (vašo spisovno številko 23) opisano zlorabo uradnega položaja je Škrbina storil kaznivo dejanje, ko se je vzdignil nad Vrhovno sodišče, za vedno se požvižgal na sodbo Vrhovnega sodišča z dne 6.2.97, nezakonito opustil izvršbo te sodbe, ki je kljub obravnavanju Škrbininega lažnega državljan-Hrvaške-podatka ukazala v celoti razveljaviti nezakoniti izbris-me iz RSP in ponovni postopek.

15. Silva Škrbine in Nede Božič kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zlorabe moči uradnega položaja za uveljavljanje prednosti lastne domneve nad uradnim dokumentom:

Kraj UE Izola, datum trajno

Pod (vašo spisovno številko 24) opisano zlorabo uradnega položaja sta Škrbina in Božič storila kazniva dejanja, ko sta kršila predpise delovnega mesta tako, da sta svojim domnevam uveljavljala prednost nad uradnimi dokumenti, katerih predložitev sta jih od mene zahtevala, potem pa drugega za drugim ne priznavala, da bi me še naprej trpinčila z absolutno brezpravnostjo in vsestransko neoskrbljenostno.

16. Suzana Grzetič kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zavestne in zlonamerne opustitve uradne dolžnosti in oholo izživljanje nad nemočno stranko:

Kraj MNZ v Ljubljani, datum 27.3.1995 in trajno

Pod (vašo spisovno številko 25) opisano zlorabo uradnega položaja je Suzana Grzetič storila tako, da je iz zaslišanja-me 27.3.95 na MNZ v Ljubljani (zapisnik 0011/4-XVII-332.617) dobro poznala protizakonito izbris-me-resnico in, bi morala Škrbini TAKOJ uradno ukazati, naj mi vrne prebivališče in začasno pridržane osebne dokumente, pa ni! Na moje pogoste telefonske rešitev-me zahteve se je nad mano posmehovalno-me izživljala z: »Tukaj mi odločamo!«

Suzani Grzetič in Branku Andrejašiču je genocidno divjaštvo Škrbine bilo dobro znano in, bi kot nadrejena-mu in zato odgovorna Škrbino morala ustaviti, saj je Škrbina svoje zločine izvajal množično. Poglejte Grzetič in za Andrejašiča moje pisne zahteve za ustavitev Škrbine, ki jih je Andrejašič zlo-zavestno ignoriral.

17. Silva Škrbine kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zlorabe uradnega položaja za trpinčenje nemočne stranke z ne-odzivom na uradne zahteve:

Kraj UE Izola, datum trajno

Pod (vašo spisovno številko 25,26) opisano zlorabo uradnega položaja je Škrbina storil kaznivo dejanje, ko je kršil predpise delovnega mesta tako, da se do 18.7.2000 prisile odvetnika Dokiča na ukaz za raziskavo 39.a-člena sodbe Upravnega sodišča z dne 28.8.98 ni odzval 690 dni, da bi me sadistično trpinčil in vendarle prisilil v hrvatstvo.

18. Silva Škrbine kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zlorabe psihične potrtosti in trpinčenje nemočne stranke z vztrajno dolgoletno prisilo v hrvatstvo, nezakonito kopanje po strankini materi, zloraba matere za pot do podlega cilja:

Kraj UE Izola, datum 3.2.2000

Pod (vašo spisovno številko 26,27) in v 30-strani akta »prepis zvočnega posnetka«, (ali na zgoščenki posnetek dogovora na UE Iz.kasete) opisano zlorabo uradnega položaja je Škrbina storil kaznivo dejanje, ko je kršil predpise delovnega mesta tako, da me je brutalno ustrahoval in iz mene nezakonito zlonamerno vlekel pričakovane neobstoječe podatke o moji materi, po kateri me je na vso silo poskušal pohrvatiti, ko mu to po dolgih letih in nezakonitih umazanih poskusih in z nezakonitim vztrajnim, celo od Lj-MNZ-Borivoja Kosa večkrat uradno prepovedanim pisarjenjem po razpadli Jugoslaviji ni uspelo iz vseh možnih atributov moje osebnosti.

19. Silva Škrbine kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zlorabe psihične potrtosti in trpinčenje nemočne stranke z še zadnjim poskusom prisile v hrvatstvo, zloraba matere za pot do podlega cilja:

Kraj UE Izola, datum 3.2.2000

Pod (vašo spisovno številko 27) in v 30-strani akta »prepis zvočnega posnetka« opisano zlorabo uradnega položaja je Škrbina storil kaznivo dejanje, ko je za prisilo me v hrvatstvo z zastraševanjem-me s svojo svojem hudobnem pohrvatenje-me cilju namenjeno izjavo: da sem do konca svojega življenja dolžan trpeti posledice hrvatstva moje matere, o kateri je že leta-dolgo imel več uradnih dokumentov, kateri dokumentirajo, da moja mati ni HR-državljanka.

20. Silva Škrbine kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zlorabe uradnega položaja za trpinčenje stranke, ki se jo le iz privatnega domnevanja ima za Hrvata, z ne in ne vrnitvijo-ji nezakonito odvzetega stalnega prebivališča:

Kraj UE Izola, datum trajno

V vseh aktih zadeve opisano in razvidno od Škrbine storjeno najbrutalnejše kaznivo dejanje je to, da mi vztrajno zlonamerno ni in ni hotel vrniti življenje, osebne začasno pridržane dokumente in stalno prebivališče, ki mi je bilo nezakonito odvzeto na podlagi le v glavi Nede Božič le domnevnega hrvatstva. Škrbina me je vztrajno leta-dolgo zločinsko trpinčil izbrisanega iz RSP in brez vseh človekovih pravic, čeprav za izbris nezakonito uporabljenega hrvatstva nikjer ni in ni našel, ga ni bilo, razen v genocidno-bolnih glavah zločincev Nede Božič in Škrbine.

21. Silva Škrbine in Nede Božič kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zlorabe uradnega položaja za z ne-odgovarjanjem na uradne zahteve NADREJENIH trpinčenje stranke, ki se jo le iz privatnega domnevanja ima za Hrvata, z ne in ne vrnitvijo-ji nezakonito odvzetega stalnega prebivališča:

Kraj UE Izola, datum 29.3.95, 17.5.1995 in trajno

Novo-odkriti akti načelnika MNZ-oddelka, svetovalca ministra gospoda Borivoja Kosa dokazujejo, da sta za mojo zadevo zadolžena Škrbina in Božič PONOVNO storila kaznivo dejanje tako, da sta opustila uradno dolžnost odgovoriti tudi na PONOVNO uradno zahtevo Borivoja Kosa, kjer ta uradno z 0011/4-XVII-332.617 z dne 29.3.1995 in PONOVNO z 0011/4-XVII-332.617 z dne 17.5.1995 sprašuje: »Zakaj ste leta 1991 (torej po osamosvojitvi RS) sami po uradni dolžnosti preverjali ali je tožnik morebiti vpisan v DK RH in Srbije?«

Kljub PONOVLJENEM opozorilu gospoda Borivoja Kosa Škrbini o vprašljivi pravilnosti preverjanja mojega vpisa v državljanskih knjigah HR in Srbije, sta Škrbina in Božič kar naprej intenzivno pisarila po SFRJ, ter protizakonito kopala tudi po genih moje matere, ter s tem storila kazniva dejanja: na delovnem mestu nezakonito izvajanje osebne samovolje, protizakonito namenjene prisilnem pohrvatenju stranke.

22. Silva Škrbine in Nede Božič kraj in datum storitev kaznivih dejanj: zlorabe uradnega položaja za z ne-odgovarjanjem na uradne zahteve NADREJENIH trpinčenje stranke, ki se jo le iz privatnega domnevanja ima za Hrvata, z ne in ne vrnitvijo-ji nezakonito odvzetega stalnega prebivališča in, celo z ponovitvijo tega, na kaj je opozorjeno, da ni pravilno:

Kraj UE Izola, datum XX in 17.5.1995 in trajno

Novo-odkriti akti načelnika MNZ-oddelka, svetovalca ministra gospoda Borivoja Kosa dokazujejo, da sta za mojo zadevo zadolžena Škrbina in Božič SPET PONOVNO, torej zavestno storila kaznivo dejanje tako, da sta opustila uradno dolžnost odgovoriti tudi na PONOVNO uradno zahtevo Borivoja Kosa, kjer ta uradno z 0011/4-XVII-332.617 z dne 17.5.1995 PONOVNO prosi za: »… ustrezen dokaz o tem, da je bila vloga vložena 4.2.1992 ter pojasnilo zakaj s tožnikom ob vložitvi vloge ni bil sestavljen zapisnik oz. zakaj ni bil opozorjen, da je vlogo prepozno vložil?«. Zločinca Škrbina in Božič sta se v mojo vsestransko škodo in najhujše trpljenje kot vrag križu izogibala resnici o dogajanju z mojo vlogo, ter s tem izvajala težki zločinski kriminal, ki sta ga pred nadrejenima skrivala.

23. Silva Škrbine kraj in datum storitve kaznivega dejanja: zlorabe uradnega položaja za trpinčenje stranke, z ne obvestilom stranke o vrnitvi–ji življenjsko usodnega stalnega prebivališča:

Kraj UE Izola, datum trajno skrit

Pod (vašo spisovno številko 27) opisano od Škrbine storjeno kaznivo dejanje je to, da mi zlonamerno ni in ni hotel vrniti življenje, osebne dokumente in, me je do zadnje možnosti trpinčil neobveščenega o vrnjenem-mi stalnem prebivališču, da bi se lahko zdravil in uporabljal svoj banki služeči denar. Datum vrnitve-mi stalnega prebivališča Škrbina ne da in ne da niti po petih uradnih zahtevah, niti pred sodiščem v Ljubljani, saj mi je med tem datumom in 3.2.2000 le stisnjeno ustno izjavo o vrnitvi-mi bivališča kaznivo odgovorno preprečil živeti.

24. Silva Škrbine, Neda Božič in Branko Andrejašič kraj in datum storitve kaznivega dejanja: zlorabe uradnega položaja za v zahtevanem uradnem dokumentu, namesto zahtevanega podatka, vsiljenje ne-zahtevane neresnične in manipulativne vsebine:

Kraj UE Izola, datum 25.11.2003

Pod (vašo spisovno številko 27,28,29) opisano od ovadencev storjeno kaznivo dejanje je to, da so s svojim podpisom, namesto od mene zahtevanega datuma, v uradni 209-859/2003-akt UE Izola z dne 25.11.2003 povsem NEZAHTEVANO, zlonamerno podtaknili, hudo zločine-prikrivajočo izbris-neresnico: »Osebe, ki so pravočasno vložile vlogo za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu Zakona o državljanstvu RS, to je do 25.12.1991, so ohranile status stalnega prebivališča do dokončnosti odločitve v postopku o sprejemu v državljanstvo.« in to, ob nespornem dejstvu, da mnogih Izbrisanih, katerima so bili odvzeti vsi osebni dokumenti, pravočasne vloge nikoli niso obravnavane, ali pa so dolga leta po izbrisu zavrnjene.

25. Silva Škrbine kraj in datum storitve kaznivega dejanja: zlorabe moči uradnega položaja za trpinčenje in šikaniranje stranke, z ne vrnitvijo začasno pridržane maloobmejne prepustnice:

Kraj UE Izola, datum trajno

Pod (vašo spisovno številko 29) opisano od Škrbine storjeno kaznivo dejanje je to, da mi ni in ni hotel in nikoli ni vrnil začasno pridržane prepustnice, niti kot ponovno stalnem prebivalcu Izole niti kot slo-državljanu. Prepustnica je bila moja last in, v njej so bili zame pomembni carinski podatki o čezmejnem prenosu blaga.

26. Silva Škrbine kraj in datum storitve kaznivega dejanja: zlorabe moči uradnega položaja za trpinčenje in šikaniranje stranke, z ignoranco opozorila urada Varuha Človekovih Pravic na APATRIDNOST stranke:

Kraj UE Izola, datum 27.1.97 in trajno

V aktih zadeve opisano od Škrbine storjeno kaznivo dejanje je to, da je zlorabil uradni položaj za oholo trpinčenje-me z oglušitvijo na 5.1-158/96-5-APATRIDNOST-opozorilo urada Varuha človekovih pravic, g. Franceta Jamnika z dne 27.1.97, po katerem je Škrbina moral takoj zakonito ukrepati, pa protizakonito ni. Še naprej me je šikaniral in zločinsko, tudi po VEČKRATNEM opozorilu MNZ Borivoja Kosa, pišoč po SFRJ iskal »moje« in »materino« neobstoječe hrvatstvo. Gre za zagrizenega zločinca brez primere.

*****

Zaradi v dolgih letih prevelikega števila storjenih kaznivih dejanj zločincev Občine in UE Izola je težko vsa dejanja našteti in dokumentirati. Od sodišča pričakujem, da bo iz navedenega spoznalo težo strojenih zločinov ter zločince zakonu-ustrezno kaznovalo.

Šribar Janko

Da bi videli posnetek, preprosto kliknite na spodnjo povezavo ali kopirajte in prilepite URL v vaš spletni brskalnik.

http://tvslo.si/predvajaj/pre-huda-jama/ava2.75386456/

Lep pozdrav,

vse gre prek sorodstvenih vezi in poznanstev; če nisi notri, si zunaj, tako slabo je v tej premajhni državi. Če butalski klan koga ne mara, ga blatijo.

V 14. letih se je pri nas veliko tega spremenilo.

Nemčija plača najemnino v primeru, če brezposelni nima več kot 15.000 premoženja ( pomoč zavoda, avto, prihranki,)

Bodi natančn(o), če že nekaj razlagaš forumašem.