situacija je taka:
tast in tašča, živimo v isti hiši, mi nimamo problemov, smo na neki distanci in vse štima. Je pa problem tast, ki je v določenih momentih res žleht, al kako bi človek temu rekel? Oba imata krepko čez 80 let, rihtata se v večini sama, le pri težjih delih pač pomagamo. Tašča je prebolela raka in možgansko kap, ima nekoliko gibalnih težav, tast pa te starostne bolezni, ki jih leta pač prinesejo … holesterol, srce, slab vid.

težava je v tem, da tast očita tašči, da moj mož (njun sin) ni njegov in da on ve, da se je ona kurbala in se še vedno (pri 87 tih letih) hodi k sosedu kurbat. Kadar gre na sprehod se dere za njo, če se gre spet gonit. Obtožuje jo da mu krade denar, da zanič kuha in še cel kup podobnih bedarij, s sočnim besednjakom seveda.

lahko bi bil začetek demence, čeprav teh tipičnih težav (gledanje na uro, rojstni datum ipd.) ni opazit, le agresivno vedenje, pa še to samo do svoje žene in starejšega sina (možev brat). Do živali, ki jih imamo doma je neverjetno ljubeč, skrbi za njih, se pogovarja z njimi in ko ga vidiš z njimi, težko verjameš, da gre za istega človeka, ki se izživlja nad svojo ženo.

tudi do vnukov, mojih otrok je zelo ljubeč, do mene prijazen, mojega moža še kar upošteva in mi z njim res nimamo posebnih težav.

ima kdo podobne izkušnje? kaj bi to lahko bilo? kaj lahko naredimo? obstaja kakšen pregled, zdravilo, karkoli, kar bi tasta skuliralo?

tak je in verjetno je odnos med taščo in tastom že od nekdaj tak. Je to čisto njuna stvar in hvala bogu je do vas vredu. Čimbolj ignoriraj njegove izpade in živi svoje življenje. hja, zdravila za pamet pa res še ni

je v tem stilu funkcioniral celo življenje, pa je tašča vzdržala. Le, da je njegova žlehtnoba ali kakorkoli to imenujemo postala v starosti še bolj izrazita.

Ne le pri starih, tudi pri mlajših ljudeh, ki zbolijo, se nemoč velikokrat kaže na podoben način.
Mislim, da ob nemoči vsak pač reagira na edini znani način; nekdo se še bolj pomiluje, nekdo je hudoben, komu drugemu pa predstavlja izziv in se (še bolj) bori.

Gospod se je zagotovo od nekdaj tako obnašal, le tako očitno ni bilo. Zato je vprašanje, kaj bi bilo zdaj, na stara leta, učinkovito proti temu.

Kaj pa na to pravi tašča? Če je to zanju folklora, sprejemljiv način vedenja, odnosa, potem poskusite ostali njegovo hudobijo ignorirati.

Moje mnenje pač.

Jaz sem o tej “starostni žlehtnobi” govorila z medicinsko sestro, ki dela v našem domu za starostnike. Ona je rekla, da je to neke vrste žlehtnoba, ki jo človek celo življenje nosi v sebi, pa jo je mogoče, ko je bil mlajši, nekako krotil, potem pa takole udari ven. Eden, ki je skoz videl kurbarijo (ali jo celo prakticiral), mu bo to udarilo ven. Zelo dobro poznam tak primer. Moški, ki je skoz imel druge ženske, je, ko je bil v takem stanju, kot tvoj tast, celo ponoči vpil nad svojo ženo, da jo vidi, kako ima v postelji enega drugega dedca… Pa ona ni nikoli varala, pač pa je to ves čas počel on…
En lovec bo v takem stanju “streljal in čakal” divjad, en verski zagretež bo molil in “hodil” k maši….

sej ravno to, njej namreč ni vseeno, jo boli, joka, se trese in kaj vem kaj še vse .. verjetno je res to njegov vzorec obnašanja, ki je zdaj, na stara leta še hujši. Hudo mi je ko gledam taščo, ki dejansko trpi. Jaz pa se ne želim preveč vmešavat, imam res svojih problemov dovolj.

ko bi le obstajala čudežna tabletka …

to so znaki demence.

Ljudje s starostjo postanejo sebični. Oziroma bolje povedano: takrat se to izkaže v vsej moči. Predvsem pri tem, da začnejo svoje otroke bolj vidno čustveno izsiljevat.

V starosti se samo potencira tisto, kar je imel človek v sebi že prej. Samo zavore malo popustijo.

začetek demence?

ma daj, tu je napisano že za celo psihiatrično obdelavo
človek boleha za vsem živim, od prisilnih misli, koprolalijo, skratka, na daleč se vidi, da v njegovih možganih ni vse ok.
zna bit tudi kak tumor.

in ja, na pregled z njim k osebnemu zdravniku. če bo hotel seveda.

Osebni zdravnik naj predpise blazjo obliko pomirjeval.

Pri nas se je obneslo (enake obtozbe).

se je žlehtnoba umirila?
kako ste zdravniku predstavili težavo? predvidevam da bolnika ni bilo zraven? pri nas tast ne bi smel biti zraven, ker on težavo zanika. Bi morali celotno zadevo izpeljati brez njegove vednosti in tudi tablete bi moral jemati ne da bi vedel za kaj so.

hvala vsem za odgovore in razmišljanja! mi pomaga pri odločitvi kako naprej.

se je žlehtnoba umirila?
kako ste zdravniku predstavili težavo? predvidevam da bolnika ni bilo zraven? pri nas tast ne bi smel biti zraven, ker on težavo zanika. Bi morali celotno zadevo izpeljati brez njegove vednosti in tudi tablete bi moral jemati ne da bi vedel za kaj so.

hvala vsem za odgovore in razmišljanja! mi pomaga pri odločitvi kako naprej.[/quote]

ne, to je šele začetek konca. šlo bo samo navzdol. z zdravili se da malo upočasnit potek. pojid sama do njegovega osebnega zdravnika in mu razloži kaka je situacija. naj ti on svetuje kaj in kako naprej. za našo mamo so bile podobne težave. danes pa ni da bi govorila, smo vsi izčrpani od tega sranja.

Ja, moja mama je zadnjič požagala goji jagodo skoraj do tal-letos bi pvič rodila ,ne vem, kako ji je uspelo, ker je taaaka revca, ves čas opreza, kaj moj partner dela, in nič, kar naredi ni v redu-ne štekata se, ona bi me imela samo zase. stara bo 88 let. naporno, ker ne skrbi več popolnoma sama zase, naglušna., nič se ji ne da dopovedati na cajte…

Po mojem je to bolezen in svetovala bi vama z možem, da se postavita odločno na taščino stran, jo zaščitita in tastu odločno povesta, svoje mnenje. Morda se ga dotakne, če bo videl, da sta se potegnila zanjo in jo vzela v zaščito. Ne dovolita, da tako dela z njo, ki je v takem primeru nemočna.
Stopita tudi do zdravnika, povejta vse kar se dogaja in ga prosita za mnenje, če ni to morda bolezen.

Ob prebiranju sem se spomnila dogodka izpred nekaj let. Neko popoldne naju po telefonu kliče tašča vsa razburjena in prosi, da naj takoj prideva k njej in očetu, ker grozi, da se bo obesil. Živita 10 km vstran in med vožnjo nama z možem ni jasno, kaj za vraga se dogaja. Oba sta stara 80+ in nimata nekih pretresov. Ko sva prispela sva našla očeta vsega razburjenega in z vrvjo v rokah, mama je letala po hiši in jokala. Po daljšem pogovoru sva z možem razbrala, da je oče mami očital, ko je bil odstoten
/50 let nazaj/, da ga je varala z enim sosedom. Mama je klečala na tleh in v rokah držala križ in se
“pri bogu” zaklinjala, da mu je bila vedno zvesta in, da je on bil edini moški v njenem življenju. Je bila
takšna tragikomična situacija, da nisem vedela ali naj se smejem ali jočem. Mož je zatrdil, da nikoli v življenju ni slišal očeta, da bi bil ljubosumen ali, da bi v mlajših letih imela take spore. Tako, da verjetno res na stara leta človeku hodi marsikaj po glavi.

Ne mara svoje žene… Le kaj je tukaj tako težko za razumet?
Poglej… če bi ti morala živeti skupaj z nekom, s katerim se ne ujemaš dobro, bi po 50-60ih letih tudi že fasala živčnega… A se ti ne zdi?

točno tako .

ste se o tem pogovarjali z njegovim zdravnikom? skoraj zagotovo ni le začetek demence, je pa najbrž tak od zmerja, sedaj se smao malo bolj vidi kako in kaj, ker nima zavore. drugače pa ja to ni žlehtnoba, ampak kvečemu egoizem.

To kar opisuješ je zelo verjetno znak demence. Teh je veliko in so lahko zelo različni, zato bi pomagalo, da ga peljete k psihiatru-specialistu. Naj mu napiše splošni zdravnik napotnico.

Poznam starejši zakonski par, kjer je zadeva obratna. Ona njega obtožuje, da se kurba, on ves nesrečen in prizadet zaradi tega. Obenem pa ona precej slabotna, on nenehno skrbi zanjo in je od te skrbi (in fizičnega napora) precej opešal. Leta pač… Zato pa je dom upokojencev včasih zlata vreden, v takih primerih cela družina trpi.

Tubi sam imam problem in sicer po smrti očeta sem prevzev dedka v oskrbo, le ta pa mi čedealje bol očita, da zanj ni dobro poskrbljeno da mu ne posvečam dovolj pozornosti, da si ni nikoli mislil da mu tako hudo itd. Kod da le to nebi bilo dovolj mi še njegova hčerka moja teta očita kako slabo skrbim zanj. Naj povem, da je zanj lepo poskrbljeno prav tako ima dovolj hrane primrnr njegovemu zdr. stanju toda on bi želel mastno in nezdravo hrano kljub temu da ima holesterol visok tlak in potem mi teta pravi da mu nedamo za jesti in mu ona nosi ocvirke mast ko pa le ve da tega ne sme. Priznam da se mogoče ne pogovarjam dosti z njim toda kaj ko delam dve službi, da uspem preživeti družino ko pa mu om enim da bi lahko malo prispeval za hrano pa je cisto užaljen čes da ima komaj za sebe dovolj, kljub temu da mu vse kupim jaz od obleko do mil zobne paste skratka vse, ker on pravi da nima denarja kljub temu da ima cca 450€ pokojnine. Sedaj pa se sprašujem ali je to žlehtnoba ali bolezen da mi stalno meče polena pod noge res ne vem prosim za nasvete kaj storiti? Ko mu omenim psihologa mi zabrusi da pa on že ni nor in če ga želim norega narediti? Res ne vem kaj storiti počutim se kot v začaranem krogu.