Čestitamo! Avtor zgodbe bo nagrajen z vikend paketom za 2 v Termah Sava Hotels & Resorts.

Žar

Počasi razpreš veke. Pogledaš me in v očeh ti poblisne iskrica. Podobno kot takrat, ko izza hrbta potegneš šopek rož ali pustiš na pultu v kuhinji knjigo, ker veš, da jih požiram raje kakor torte.
Nekaj zamrmraš. Tvoj glas je raskav in tvoje lice neobrito. Nanj pribodem poljube. Med njimi poiščem ustnice in s svojimi sedem nanje, nežno kot metulj. Prižameš me nase. Tisto nekaj med nama, kar naju vleče skupaj kakor magnet, sprosti svojo moč. Spet drgetam od lepote in občutka polnosti.
Vstaneš s postelje. Me povabiš k sebi. Zreva preko okna. Na obali se gugajo čolni, vsak ima svoj privez, svoj pristan. Kot midva, ko sva v rokah drug drugega. Dve stari lupini, ki zajadrata do stika z nebom, kjer nabereta v žepe nove sanje. Za prvo pomoč, ko pride neurje in jih ne moreva najti.
V želji po sreči drugega sva klovna, plesalca, glumača. Lahko se vidiva kot zaljubljenca v parku, ki ju posluša le mesec, pa čeprav sediva pod lučjo v dnevni sobi. Lahko sva plesalca umazanega plesa, ko pristopiš k mojemu hrbtu, medtem ko lupim krompir. Lahko sva vse. Le srebrne vrvice, ki naju drži v telesih ne moreva umakniti usodam. V podzemlju brusijo škarje. Nočem vedeti zanje. Ne moreva potrošiti dneva za žalost, za misel, ki se vrinja, da hodiva po vse ožji poti, ki bo morda le za enega.
Izza gričev se prikradejo prvi sončni žarki. Najdejo te. V bledo rumenem siju si videti nesnoven, brez telesa, prav kakor ljubezen. Kar nima telesa ne more umreti, pomislim. Nasmehnem se predse. Zdaj vem, konca ni.

Drava