Če je pred leti veljalo, da nas lahko svinjska mast dolgoročno ugonobi, se danes prav nič sramežljivo vrača v kuhinjo, kajti ni tako škodljiva, kot se je zdelo.

Počasi se približuje sezona kolin, ki v sodobnem času sicer ni tako strogo določena kot nekoč. Takrat ko še ni bilo hladilnikov, so namreč morali klati v mrzlem vremenu, da se meso ne bi pokvarilo, poleg tega so bili omejeni z načini konzerviranja. Danes imamo na voljo hladilnice, hladilnike in zamrzovalnike, kljub temu pa o kolinah, ko zadiši po ocvirkih, krvavicah in pečenki, razmišljamo predvsem pozimi. Ko smo pri pujsu, ne moremo mimo dileme glede svinjske masti, ki je bila v preteklosti osnovna maščoba v kuhinji in je bila v prehrani naših prednikov izjemno pomembna.

Hladno so mazali na kruh, uporabljali so jo za cvrtje, pred pečenjem so z njo namazali kuro, da je bila enolončnica bolj krepka, pa so vanjo na koncu deli še žlico masti. Potem jo je izpodrinila rastlinska maščoba oziroma olje najrazličnejših vrst, na primer sončnično, oljčno, repično in še kup drugih, svinjska mast pa je padla v nemilost tako pri strokovnjakih kot tudi pri potrošnikih. Tako je še nedavno veljalo, da je mast malone strup, ker povišuje holesterol in s tem vodi v bolezni srca in ožilja. Dejstvo je, da vsebuje veliko nasičenih maščob in holesterola, zato se je v nekem obdobju znašla tako rekoč na sramotilnem stebru.

Vendar se smernice, kot še pri marsičem drugem, glede uporabe svinjske masti v zadnjem času precej spreminjajo, da ne rečemo obračajo na glavo.

Najnovejša dognanja namreč kažejo, da vsebuje manj nasičenih maščob, več nenasičenih maščob in manj holesterola kot enaka količina masla. V primerjavi z v zadnjem času tako opevano kokosovo maščobo vsebuje pol manj nasičenih maščob in veliko več zaščitnih enkrat in večkrat nenasičenih maščob. In kar je morda najpomembneje, svinjska mast ima v primerjavi z rastlinskimi olji višjo točko dimljenja, to je temperatura, pri kateri se pri segrevanju pojavi prvi dim iz maščobe, pri čemer se pojavijo spremembe v strukturi maščobe.

Zaradi tega je primerna za cvrtje živil, pri segrevanju pa tvori specifičen okus v kombinaciji z drugimi živili. Ker lahko s svinjsko mastjo cvremo pri višjih temperaturah kot z rastlinskimi olji, ocvrto živilo vsrka manj maščobe. Ne boste verjeli, a mast je uporabna tudi v slaščičarstvu, saj je pecivo, narejeno z mastjo, bolj hrustljavo kot tisto, narejeno z maslom.

https://www.odprtakuhinja.si/kroznik/zmagovita-vrnitev-svinjske-masti/

Odkrivanje tople vode. Ker je Roševa rekla, da je mast dobra in z njo kuha?
Mnogi nismo nasedli na olje, sploh pa ne olivno. Meni je tako smešno, ko kupujejo Monini, pa hvalijo kako je dobro, a resnica je ta, da je večina tega olja ponarejena. Mast, ki jo scvrem sama pač ni.
Za zdravje je pomembno dvoje, zdrava živila, in prava mera. Vse ostalo je kr neki.

Zdaj pa samo še čakam, da se bodo mediji, marketing in strokovnjaki odločili, da je sladkor zdrav.

A za piškote iz sala si že slišalo? No, jaz jih pečem že 30+ let. 😉

v nicku imaš en A in dva O-ja odveč, v piškote pa dodaj malo moke pa kakšno zrnce cukra, bodo gotovo boljši kot iz sala.

Pa kdo pade na te fore. Mi jo stalno uporabljamo. Predniki so že vedeli.

Zmeren moraš biti,… Nezmernost škodi, pa če je cuker, meso, … Karkoli. Malo maščob, veliko zelenjave itd

Tistemu za piškote se reče SALO! ( https://oblizniprste.si/slastni-nasveti/svinjsko-salo/ )
Toliko, da ne boš učil/a krive vere!
sicer pa domačo mast uporabljam in sem jo uporabljal, tudi ko je bila ?škodljiva? !!

v nicku imaš en A in dva O-ja odveč, v piškote pa dodaj malo moke pa kakšno zrnce cukra, bodo gotovo boljši kot iz sala.
[/quote]

Tudi jaz delam piškote podobne linškim mastjo in so veliko bolj okusni kot linški!

Mast pa uporabljam redno že 25 let, od kar imam svoje gospodinjstvo. Ve se, za kaj se uporablja mast, za kaj olje, za kaj olivca, bučnega, arašidovega, kam gre maslo itd.

Brez skrbi, čez deset let bo kakšna nova študija spet ugotovila škodljivost in bodo mast nazaj preganjali. Vsakih deset let te študije obrnejo prehransko modo na glavo.

Pred 30 in več leti je paradižnik veljal za rakotvornega, sedaj za izjemno zdravega (kljub več pesticidom). Podobno je bilo s sojo, le obrnjena situacija.
Pa margarina in maslo. Sedaj tudi sv. mast.
Torej, človek naj bi bolj poslušal telo, kaj mu govori. Navadno samo pove, česa mu manjka, kaj mu škodi.
Ni pa vedno tako. So tudi telesa, ki “lažejo” 😉

Kr neki. Pr nas doma jo uporabljamo odkar pomnim.

Očitno hočejo dvigniti prodajo masti, pa je treba angažirati medije, ki ne preverijo, kar jim sugerirajo “naročniki”.
To me spominja na nedavni članek o tem, kako je škodljivo, če si lase sušimo na zraku. Nujno jih je treba sušiti s fenom, ker le tako razkužimo lasišče.
Eden od komentarjev pod člankom je bil: Je padla prodaja fenov?

Ni ga boljšega, kot še topel sveže stisnjen in posoljen ocvirek. O masti pa sploh ne bi izgubljal besed. Uporabljamo jo od kar mi spomin nese.

Slanina pa česen men še boljš 😉

Tudi jaz delam piškote podobne linškim mastjo in so veliko bolj okusni kot linški!

Mast pa uporabljam redno že 25 let, od kar imam svoje gospodinjstvo. Ve se, za kaj se uporablja mast, za kaj olje, za kaj olivca, bučnega, arašidovega, kam gre maslo itd.
[/quote]

pri nas tudi, le da s salom in tudi moko in cukrom.
samo z mastjo ne gre…

Uporabljam zaseko, da jedem izboljšam okus.

Raje ocvirke kot čokolado! Danes je največji problem nevednost. Če bi se kdo poglobil v sestavine naše domače svinjske masti, bi vedel da je polovica maščob v domačih ocvirkih ali masti enkrat nenasičenih. To pomeni,da so natančno takšne, kot juh ima oljčno olje. Druga polovica so nasičene maščobe, toda te vsebujejo naravni vitamin A, ki ga potrebujemo za imunski sistem, naravni vitamin E, ki omogoča boljše dihanje. Ko ljudje to izvedo, ponovno jedo ocvirke. Če bi me ta trenutek nekdo rekel, naj vzamem ali čokolado ali ocvirke, bi vzela ocvirke, ker vem da je to zdrava hrana. Maščobe so zelo pomembne, saj so v njih topni štirje vitamini. Toda ljudje kupujejo E vitamin v lekarni.

Ko ravnoomenjate tudi slanino, je dobro vedeti, da so čisto slanino, sušeno na zraku (ne v dimu), rudarji redno uživali, če so jo le imeli na voljo. Že dolgo je znano, da slanina lajša izkašljevanje pljučne sluzi. Ker so rudarji delali v prašnem okolju, je bilo to živilo, poleg tega da ima “zip-ano” dolgotrajno energijo, ne tako kot OH živila, eden od pripomočkov za čiščenje pljuč. Glede piškotov iz trebušnega sala, pa naj bodo nepoznavalci raje tiho. Tako finih piškotov, v smislu krhkosti in nežnega okusa, na drug način težko narediš.
Nekdo je oomenil še vsega in ravno prav. Točno to je prava receptura. Včasih so jedli za današnji dan “težko in močno” hrano. Seveda so jo, saj so jo morali, če so želeli delati težaška dela. Koliko nas pa še to danes počne. Največkrat preveč sedimo ali ležimo. Za taka dela pa energije ne rabimo. Poleg tega, včasih nobene vrste hrane ni bilo na pretek, danes je vsega dovolj in tudi preveč. Naša telesa so pač narejena za fizično delo in manj za sedeče mentalno. Vsak bi se dnevno moral vprašati, koliko sem porabil energije in koliko sem jo vnesel s hrano in pijačo. Tako bi hitro videli, kje ga lomimo