zmedena
pozdravljeni.
prvič se obračam na vas in bi vas prosila za nasvete.
sem namreč totalno zmedena.
imam fanta, s katerim imam 6 mesecev staro punčko. poleg tega pa sem – vem, sram me je – še preden sva otroka dobila, imela odnose z nekom, ki me je fizično močno privlačil. zgodilo pa se je to, da sva se z ljubimcem, ki ima prav tako družino, močno zbližala. slišiva se vsak dan vsaj enkrat, skušava se kar največ videti, čeprav je to le redko izvedljivo. hrepeniva en po drugem in jaz si ga zeloooo močno želim, vsak dan, vsako minuto, vedno mislim nanj. on si me želi, želi otroka z mano, poročil bi se z mano, pravi, da me ljubi.
in ko sem razmišljala kaj naj, sem spoznala, da fanta ne ljubim več, z njim je vse postalo čisto mehansko, z moje strani. on pa me ljubi… mislim, da tako kot me ljubi moj fant, me ne bo nikoli nihče več. jaz pa si ga ne želim, ljubim drugega in tudi med ljubljenjem s fantom razmišljam o ljubimcu.
če ne bi bilo otroka bi bilo vse preprosteje, tako pa je tu še punčka, majhna in čisto nedolžna. ne vem, kaj naj storim. naj ostanem njej na ljubo s fantom, ali naj kljub vsemu poskusim z ljubimcem, ki se baje doma tako ali tako ne počuti ljubljenega.
znašla sem se v težki situaciji, znotraj sebe bijem hude bitke, kar je tudi fant že opazil. dolgo več ne bo šlo tako naprej. nekako se bom mogla odločiti, a stvar potrebuje resen razmislek.
vi ste gotovo sposobni videti stvari, ki jih meni ob vsej tej zmedi ne uspe in resnično vas prosim za pomoč
že vnaprej se zahvaljujem vsem, ki mi boste dali kakršenkoli odgovor.
hvala
pika
Imej toliko jajc in razčistite stvar vsi trije. Če boš na silo ostala s fantom, ki ga ne ljubiš, to tut za punčko ne bo dobr. Zdej boš pač mogla prevzet odgovornost za svoja dejanja in nosit posledice. **** happens, še posebi če je telo (in nagoni) naš gospodar in ne obratno.
Čimprej se izjasni, ker bo vedno težje. Čeprov mi ni jasno, zakaj si se sploh zapletala z ljubimcem…. aja, sej res, fizično te je privlačil.
Napisala si, da te nihče več ne bo ljubil kot tvoj fant. Tud ljubimec ne???
Mal si tragična. Reši že enkrat stvar, bod z ljubimcem, ker si vajina partnerja zaslužita kej boljšega. No, vsaj tvoj (po tvojem postu sodeč).
Veš, pika@, v godljo si se zapletla. Rešitev je veliko, a nobena ne bo neboleča.
1. Ostaneš s sedanjim fantom, ker pač imata otroka. Ne boš pretirano srečna, verjetno boš imela še kdaj kakšnega ljubimca, deklica bo odraščala v družini, kjer bo vzdušje precej napeto in nesproščeno, verjetno se boste tudi precej prepirali. Ampak deklica bo rasla z biološkim očetom.
2. Greš z ljubimcem, on se loči, ima stike z otroki iz prvega zakona, tvoj otrok ima stike z očetom, redko kateri vikend boste vsi skupaj, pa saj veš tisti hec: “Dragi, tvoji in moji otroci pretepajo najine otroke…” Verjetno bo precej hude krvi s strani njegove žene in tvojega fanta, pa malo nagajanja…
3. Začneš popolnoma na novo, greš na svoje z dojenčico, temeljito premisliš, kaj hočeš in koliko čutiš do obeh moških – potem se pa odločiš. Morda pa sploh za nobenega od njiju!
Jaz bi naredila to tretje, potem pa, kar bo, pač bo! Prva varianta se mi zdi dolgoročno hudo škodljiva za vse tri, druga pa bo najprej huda, pa bo potem bolje.
Pamet v roke, poštena bodi do vseh udeležencev. In ne zmeni se za moraliziranje okoli sebe. Za to je že prepozno. Zdaj reši, kar se rešiti da!
Vso srečo!!!
Samo to ti lahko rečem, da tvojemu fantu popolnoma nič ne pomaga to, da te tako ljubi, če ti njega ne. Res žalostna zgodba. Ne razumem, zakaj si sploh bila z njim, verjetno si se počutila lepo, ker si čutila njegovo ljubezen. Škoda ker ni še obratno. Moraš se vprašati samo sebe kako naprej. Vzemi si čas, pojdi nekam na sprehod – sama in premisli. Ni lahko, vendar pa ti zagotavljam, da prej, ko se boš odločila bolje bo za vse, ker rešitev sama po sebi ne bo prišla, verjemi. Ampak tu je odločitev in s tem tudi odgovornost samo tvoja. Ali bo pravilna ali ne pa boš ugotovila kasneje. Žal je tako. Tudi sam grem skozi podobno zgodbo in ni lepo. Nekdo oz. nekateri bodo (boste) neizogibno trpeli, vsaj na začetku (ko so čustva še kako ranljiva) a sčasoma se stanje umiri in ustali, če so le ljudje razumni in res upam, da boste imeli dovolj moči za to. Srečno.
Praviš:
“vi ste gotovo sposobni videti stvari, ki jih meni ob vsej tej zmedi ne uspe in resnično vas prosim za pomoč”
Res hudo: si se vprašala, kako boš ob tej svoji nesposobnosti skrbela še za hčerkico?? Se mi smili punčka, ker ima mamo s takim razmišljanjem….
Zate zna biti najbolje, da prekineš stike s fantom, ki te ljubi: saj tvoja dejanja do njega niso poštena. Če je že sedaj tako, kaj bi šele bilo kasneje.
In pa seveda – razhod s poročenim ljubimcem. Nato malo ohladi glavo, se raje popolnoma posveti svoji 6-mesečnici, ki te sedaj zelo potrebuje, razčisti pojme, kaj sploh hočeš in pričakuješ od potencialne zveze, nato pa prični iskati novega življenjskega sopotnika. Bo pošteno za vse udeležence v tej nepošteni igri! In zate bi človek lahko rekel, da trenutno misliš z vagino in ne z glavo.
In saj poznaš tisti rek: Kar ne želiš, da drugi počnejo tebi, ne delaj ti njim!
Srečno,
Alias
…če te samo otrok drži ob njem, potem je to vsekakor premalo…kar se otroka tiče, pa je bolje, da živi v okolju, kjer je ljubezen pristna, prepoznavna (pa četudi samo s tabo), kot v zlaganem in prisiljenem okolju (se čuti, kar se končno lahko opazi potem tudi v njegovem tolmačenju ljubezni,…nek vzorec, ki lahko potem zaznamuje tudi njegovo življenje)…drugače pa, ljudje se z leti spreminjamo in nekdo nas lepo nekdo pa manj lepo preseneti…sem imela fanta, ki me je imel zelo, zelo rad jaz pa njega ne tako zelo…odločila sem se za fanta, kjer je bila strast največ in šele za njo ljubezen in razumevanje…danes ugotavljam, da bi mi bolj pasal prvi fant…
…moje mnenje in izkušnja…
Ja saj to hočem reči, ponavadi je že tako, da se vse prevečkrat odločamo glede na strast in trenutno privlačnost. Samo kaj hočemo ljudje smo pogostokrat taki, vsaj takrat, ko se odločamo, čeprav kasneje velikokrat ugotovimo, da bi bilo mogoče bolje, če bi se odločili drugače. No ja prihodnosti nihče ne more vnaprej napovedati, tako, da nima smisla biti preveč pameten :-). Srečno
Umakni se od obeh in razmisli v miru. Samo fizična privlačnost slej ko prej mine, vprašanje je, koga bo prej – tebe ali njega. S sedanjim fantom ohrani prijateljske stike, saj bo želel videti hčerko. Tako za ena dva – tri mesece pojdi domov ali kamorkoli in razmisli, kaj ti čutiš do katerega od njiju. Najprej bodi poštena do same sebe, šele potem boš tudi do njih.
Želim ti srečno.
Pomisli malo tudi na to, da vedno vsaka stvar postane rutina, navada, enaka, če nenehno na njen ne gradiš.Tudi če boš vedno, ko bo z nekom postalo dolgčas, odšla,bežala, našla neko novo ljubezen, zapomni si, tudi tam bo postalo enako, če ne bosta znala delati na temu, da bo drugače. Malo je zakonov, ki tudi po mnogih letih, lahko rečejo, da se ljubijo, da resnično znajo živeti in ne životariti ali živeti en mimo drugega. Ampak, da imaš tak zakon, ne pride samo od sebe, lepa prispodoba je, če rožo nehaš zalivati le ta umre, enako je z vsem, teboj, njim, zakonom.
Najlažje je it v naročje k drugim, kot se doma potruditi za lepo življenje.
To je moje mnenje, predvidevam, da si še mlada, vso srečo ti želim in dobro premisli kaj boš naredila z svojim življenjem, res da se živi le enkrat, pa kljub temu, popolnega moškega ni,popolnosti ni, kot imaš sedaj v zakonu, boš imela po polizanem medu-zaljubljenosti tudi z njim, če ne bosta znala zalivat vajine rožice. V času zaljubljenosti sploh ne gledamo realno, zatiskamo si oči, ušesa pred resnico, vidita se malokrat in seveda bo takrat kot v nebesih, če bi bil on tvoj partner, pomisli malo, je to to kar si res želiš?!
Bravo Kuštra. Zelo lepo napisano.Te zelo podpiram.
Sam sem doživel to, kar sem mislil, da nikoli ne bom. To pa samo zato, ker z ženo nisva zalivala najinih rožic vsak dan, vsak trenutek… V nekem obdobju, ko damo prioriteto vsemu drugemu (službi, otrokom…) pozabimo nase in na partnerja, se nam potem to prekleto mašuje. To, na žalost, občutijo tudi otroci, ki smo jih mogoče prej vzeli kot glavno prioriteto. Kasneje se izkaže, da so bolj trpeli, ko so gledali in doživljali izginjanje ljubezni, nežnosti in pozornosti med staršema…
Ne delati te napake. Prvo zakonec in vajina sreča, vse ostalo oz. vsi ostali bodo le uživali v tem razmerju…
hmmm, ko sem tole prebrala sem pomislila, da se hecaš…o tako resni temi si se kar čez noč odločila, da se boš preselila s punčko na samo…
najprej bodi fer do sebe in se vprašaj kaj sploh hočeš…menim, da je ljubimec samo trenutna slabost…čeprav pišeš, da si imela razmerje z njim že pred nosečnostjo…
ni mi jasno zakaj se nisi zaščitila…oprosti, ampak to se mi zdi zelo neodgovorno do otroka…
dobro premisli, preden storiš korak…se pa strinjam, da je bolje končati vezo, kot pa vztrajati samo zaradi otroka…
Mislim, zakaj se ni zaščitila, to vprašanje je malo pozno, a se ti ne zdi? Po vojni je lahko biti general. Se pač ni, kar se bo še marsikateri zgodilo. Zakaj niso postavili opozorilnih naprav za odkrivanje potresov pod morsko gladino in posredno tcunamijev, le zakaj – izredno neodgovorno??? Saj zdaj jih verjetno bodo, pa še vedno ne povsod. Samo primerjava, brez zamere.
Ljubezen, strast, zaupanje, veselje… vse to NE pride od drugega, ampak iz TEBE. Vidiš, ljudje varajo, želijo, hrepenijo po drugih, ločujejo se, otroci jočejo, sami jočejo, drugi jih obtožujejo. Nihče ni srečen.
Niso srečni s partnerjem iz preprostega razloga : ker niso srečni s sabo.
In nobena poroka, noben otrok, ne more nesrečnega človeka prisiliti, naj ne išče sreče. Problem je le v tem, da jo iščejo IZVEN sebe, v nekom drugem. Ta drugi je pa navadno en isti nesrečnež, ki misli, da bo pa z nekom drugim srečen.
In dva taka skupaj, potem ko sta razdrla dve družini, bosta pa srečna?
Bodte no resni!
Pa obudite spet tiste misli, ki so v vas vzbujale srečne in zaljubljene občutke, ostalo pa pozabite. Kot da ni.