“Zmešana” soseda – kaj storiti

Pozdravljeni,

po parih letih prerekanj in skorajšnjem živčnem zlomu, pišem za nasvet vam.

Živimo v strnjenem naselju na obrobju Ljubljane v dokaj novi hiši. V vrsti so štiri praktično enake hiše, ki pa VSE mejijo na enako parcelo (na eni strani), katero ima v lasti “zmešana soseda”. Tako naprimer prva novejša hiša stoji nasproti hiše zmešane sosede, druga nasproti njenega dvorišča, tretja in četrta pa nasproti razraščenega vrta, katerega se ni nihče dotaknil ali ga poskušal urediti že odkar mi tukaj živimo (cca 5-6 let).

Vsi sosedje se med seboj razumemo, se družimo in se skratka vedemo normalno in človeško – brez problema grem do katerega koli soseda po jajce, če mi ga zmanjka.. 😛

Zmešani sosedi smo se ob vselitvi seveda lepo predstavili, z njo kdaj tudi poklepetali, jo na ulici vedno pozdravili in bili do nje nasploh prijazni – zagotovo ne sovražni. Kmalu pa so se začele težave.

Najprej je seveda njeno konstantno dretje, ki se pa iz leta v leto stopnjuje. Dere se na vse – brata, svojo sedaj 15 letno hči, različne ljubimce (teh je kar nekaj – včasih tudi na enkrat). Pa ne da nas motijo ljudje v tisti hiši ali njene osebne zadeve, seveda ne. Vendar nas pa moti, ko se ponoči vsi sosedje zaradi tega zbudimo, ko cele večere poslušamo dretje napolnjeno z grdimi in neprimernimi besedami (naj poudarim, da imamo med sosedi tudi manjše otroke).

Nato so nas čakale dogodivščine z njenimi živalmi. Sicer smo veliki ljubitelji živali in nas zagotovo ne motijo in ovirajo. Vendar na sosedinem dvorišču je bilo v najhujšem primeru tudi cca 10 psov, ki so živeli na dvorišču cca 30m^2, katero je nastlano z vso možno kramo – med vsemi drugimi uničenimi in starimi gospodinjskimi aparati je tudi razbit avto, ki dela družbo ubogim psom. Le-ti so na dvorišču ves čas. Ob najhujši poletni pripeki, pa ob največjem zimskem mrazu. Nekateri priklenjeni na 2m ketne, nekateri pač spuščeni. Tako nas je neko soboto zjutraj zbudilo ZVERINSKO pasje DRETJE, ne lajež, ki je prihajal iz dvorišča. Tako smo se sosedje približali ograji, da bi videli kaj se dogaja.En izmed priklenjenih psov se je nekako zataknil in se je komaj še dotikal tal z zadnjimi tačkami – z verigo okoli vratu seveda. Ostali psi so ga v tem času napadali – se vanj zaganjali in ga grizli. Ker sosede ni bilo doma in si na njeno zemljišče nismo ne želeli, ne upali vstopiti, smo v upanju na najboljše najprej poklicali policijo. Policajem smo razložili situacijo in jih prosili za nasvet kaj narediti. Le ti so nas odslovili, češ da to ni v njihovi pristojnosti temveč v pristojnosti gasilcev. Ko smo poklicali gasilce, so nas ti odslovili češ da to ni v njihovi pristojnosti, temveč v pristojnosti policije. Na društvo za zaščito živali nismo pomislili in smo se odločili ukrepati sami in sicer tako, da je en fant zlezel čez ograjo in odvozlal ketno uboge zataknjenega kužka. Ko je prišla soseda domov in smo jo soočili s situacijo nas je nadrla, češ kaj se vmešavamo v njeno življenje in da nas bo naslednjič tožila, ker stopamo po njeni parceli. Vsega tega smo se seveda zavedali pred vstopom na njeno parcelo, vendar ubogega psa nismo mogli več gledati, KAJ ŠELE POSLUŠATI. Od takrat naprej sicer tako hude situacije še nismo doživeli, ampak še vedno se VSAKODNEVNO ti psi zaletavajo in skačejo v ograjo, ko hodi kdo mimo (ograja meji na cesto, ki je dovoz za vse štiri hiše). Parkrat se je celo zgodilo, da so tako močno skakali v ograjo, da so “ven vrgli” dve letvi ograje. Medtem ko lastnica psov, torej “zmešana soseda” na ves glas nadere 7 letnega soseda, kateri je ponesreči udaril nogometno žogo v taisto ograjo.

Vendar to še ni vse! dobri dve tretjini njene parcele praktično pokriva gozd oz. zaraščeno podrastje in par dreves. Med vsem tem rastjem pa počivajo stare skrinje, hladilniki, strešniki, prikolice in še MNOGO DRUGEGA, v čemer se seveda nabira voda.
Tako poleti pristanemo v središču legla komarjev. Tako nas recimo v parih minutah v spodnjem nadstropju hiše, (ko imamo odprta vrata na vrt – poleti praktično ves čas) napika cca. 10 komarjev. Zunaj, pred hišo, se to število zagotovo podvoji – tudi če si našprican proti komarjem. Spraševali smo že sosede iz iste ulice, par sto metro stran, če imajo te težave in so nam zagotovili, da pri njih ni takšne količine komarjev.
V njenem gozdu ima na meji tudi kar nekaj dreves – oreh, češnjo, lešnik, slivo.. Ničesar ne obira, obrezuje ali na karšen koli način skrbi za zelenje. Tako 90% sadežev in kar nekaj listja in vej pristane na naši cesti. In če nočemo, da se vse to spremeni v humus, moramo seveda pobirati in pometati. Ko se je oreh tako razrasel, da se po cesti nisi več mogel peljati s kombijem, smo sosedo prosili če lahko to uredi. Seveda se je razjezila, zdrla in nam z žalostjo povedala da ona pa ne more tako uničevati narave in da ji je res hudo pri srcu, ko mora rezati drevje. Da ne govorimo o tem da vsi orehi padejo na taisto cesto in če jih ne pobereš, ga bo kmalu povozil avto in reh na tleh pusti velik črn oljnat madež. Tako poskušamo mi sproti pobirat te orehe, pometat listje (ki je že parkrat zabilo našo kanalizacijo in čistilno postajo, ki si jo delijo “nove hiše”) in trgat koprive ki rastejo skozi ograjo. Prav tako se na ograji in hišah ob dežju znajde neštet črvov, katerih nimamo srca ubit in jih mečemo kar nazaj na njeno parcelo.
Ko smo sosedo soočili z vsem tem, nas je nadrla naj se ne bunimo, ker imamo od tega mi veliko ve kot ona. Mi njen gozd uničujemo ker ez ograjo mečemo listje ki popada iz taistih dreves ki tam rastejo, zraven pa še pobiramo NJENE orehe in jih kao zadržimo zase. Seveda ji z veseljem pustimo vse to, vendar ona tega ne pobira in se vse nabira na naši cesti.

Da tega da na svojem dvorišču kurijo VSE ŽIVO (od pnevmatik, do plastike in materiala iz dvorišča) sploh ne omenjam. Tako lako dan po njenem kresu vsi peremo okna, ker so ta tako sajasta da se skozenj komaj vidi.

Vse to samo iz vrha glave, v letih odkar živimo tu smo imeli vsi sosedje z njo že velike težave. Tu pa dam ob nočnem dretju kdo pokliče policijo, vendar to očitno ne zaleže, saj se dretje nadaljuje.
Naj poudarim – smo strpni, prijazni in predvsem dobro voljni. Vendar vse skupaj že presega meje zdravega in dobrega okusa. Če bi se ubadali s samo eno izmed teh težav, zagotovo nebi posegali po takšnih ukrepih, vendar po VSEM tem kar se dogaja, sedeti križem rok več ne moremo.

Zato vas prosim za nasvete, priporočila, citate zakonikov in zakonov s katerimi bi si lahko pomagali.

Najlepša hvala za vaš trud in pomoč,
LP,
obupana soseda

Spoštovani!

Zoper dretje vaše sosede, razen posredovanja policije nimate na voljo nobenega pravnega sredstva, sicer pa je sosedsko pravo je urejeno v Stvarnopravnem zakoniku, iz katerega vam tudi posredujemo naslednje določbe:

Drevo na meji
81. člen
(1) Plodovi drevesa, ki stoji na meji, se delijo med lastnika sosednjih nepremičnin po enakih delih.
(2) Če drevo na meji ovira rabo katere od sosednjih nepremičnin, lahko lastnik nepremičnine zahteva, da se drevo odstrani na skupne stroške.

Plodovi, ki padejo na sosednjo nepremičnino
82. člen
Na plodovih, ki padejo na sosednjo nepremičnino, pridobi lastnik te nepremičnine lastninsko pravico v trenutku ločitve plodov od glavne stvari.

Pravica odstraniti veje
83. člen
(1) Lastnik nepremičnine ima pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, ki segajo v zračni prostor njegove nepremičnine in korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine.
(2) Če je lastniku sosednje nepremičnine s posebnim predpisom prepovedano ravnanje iz prejšnjega odstavka, ima pravico do odškodnine.
(3) Določila prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primerih, kadar je meja nepremičnin v gozdu.
(4) Plodovi z vej, ki segajo v zračni prostor sosednje nepremičnine, postanejo z ločitvijo lastnina lastnika te nepremičnine.

S spoštovanjem!