imam kratko vprašanje. kaj bi storile, kako bi se počutile, če bi ugotovile, da vaša boljša polovica rada gleda porniče, v katerih je eden od akterjev kuža, druga pa lepa ženska.
no pa recimo, da je šele tu prišlo do izraza dejstvo, da se dotični v realnosti bolji še majhnih cuckov.

odgovor na vprašanje o tem pa bi bil, da se mu zdi to opazovati smešno in sta se s kolegom ob tem le zabavala, privlačno pa se mu ne zdi.

in potem čez čas odkrijete, da takšne stvari opazuje večkrat, tudi, ko ni v bližini kolegov. smeje se pa ob tem tudi ne.

ni hipotetično vprašanje in precej slabo mi postaja. ker sem dogajanje na ekranu imela čast videti, se mi je obrnil želodec ob vsem skupaj. bljak. na žalost sem tudi zadosti konzervativna, da dotične zadeve smatram kot zlorabo. sick.

Je sick in je zloraba, zame bolana enako kot pedofilija.

Nekoč, pred davnimi časi sem hodila s tipčkom. En sobotni večer sva bila povabljena na dom k nekemu sorodniku, skupaj se nas je zbralo nekaj parčkov. Precej pozno nas je skušal gostitelj pozabavati s takšnim “živalskim” porničem. Moj tipček me je po minuti kar šokiranega zevanja prijel za roko in sva šla ven. Meni je s to potezo dodal piko na i pri odločanju, ali je tisti pravi moj…
Čez leta si je prišel navzkriž s prijateljem, ko sva komentirala njegov značaj, je dejal o njem: “Ne morem pozabit, pri tistem bolanem porniču so mu nabreknile hlače…to me je pognalo ven še bolj, kot film sam. Od takrat imam do njega podzavesten odpor, ki se ga ne morem znebiti.”

Kakorkoli, če bi nagnjenje do gledanja takšnih vsebin opazila pri partnerju, bi mi bilo zelo težko. Ljudje smo nagnjeni k gledanju morbidnega, zato je imeti ob sebi moškega,ki tega ne počne (ne iz lažne morale, ampak iz globokih notranjih vzgibov), privilegij. In vsega spoštovanja vredno.
To je samo moje mnenje.

Povedano na najkrajši možno način: zoofilijo jaz zaničujem enako kot pedofilijo. Da ne bom na dolgo in široko razpredala kako se mi obe dejanji gnusita.

Počutila bi se grozno. Enkrat sem dobila eno tako zadevo na mail in se mi je želodec obrnil, kar slabo mi je postalo in nekaj časa sploh nisem mogla pozabit, kaj sem videla (pred tem mi niti na misel ni prišlo, da kaj takega obstaja). Malo že to vse skupaj kaže na to, kako gleda na seks nasplošno.
Kaj bi pa naredila, pa ne vem. Verjetno je tudi odvisno, kako daleč je vajina veza, če sta poročena, imata otroke…ne vem. Če bi bila čisto na začetku, bi me sigurno odbilo dovolj, da bi končala. Mogoče ne takoj, ampak koliko se poznam, bi se mi to upiralo in vmešavalo v misli, ko bi skupaj spala.

ne, tega ne bi prenašala, poslala bi ga k psihiatru. take scene pa… bruuuhuhu

jaz nisem glih konzervativna, pa se mi obrača želodec že ob misli na to.

najprej bi imela en pošten pogovor, potem bi videli naprej kako pa kaj. ampak dvomim da bi ga še kdaj gledala tako kot do trenutka ko sem to ugotovila.

Nekaj moraš razumeti… gledanje porničev ni enako kot početi take stvari.

Razumem, da te je šokiralo, ko si ugotovila, da se partner naslaja ob porničih, kjer so živali. Ampak fantazija je eno, realnost drugo. Bi raje videla, da ne bi gledal takih porničev, pa bi res seksal z živalmi?

Mislim, da ima vsak pravico imeti svoje fantazije, četudi so po mnenju drugih sprijene (pustimo pedofilijo). Jaz na primer se ne smatram za biseksualko, čeprav včasih rada pogledam kakšen pornič z žensakmi. Mogoče kdo bi me lahko označil za lezbijko, za biseksualko ali celo za moteno osebo. Vse je stvar zornega kota.

Mislim, da bi se mogla dobro pogovoriti s parnerjem, da bi ti razložil, zakaj rad to gleda. Dokler samo gleda, ni tako hudo (ponavljam, pedofilija je pojem zase in nehajte mešati hruške in jabolke).

Seveda pa če tebe to moti v tolikšni meri, da čutiš odpor do parnerja, potem veš, kaj ti preostane narediti…

ma kak zorni kot ljudje božji. to je bolano.

ok, da enkat pogledaš kot zanimivost je eno, ampak gledat to na skrito????

Dokler je samo bolano in ne škodi… ni konec sveta.

Brez veze je polemizirati, kaj je bolano in kaj ni, ker nihče nima te pravice, da to odloča. Za nekoga je bolano seks z živalmi, za nekoga je bolano že sam seks. Za mnoge je biti homoseksualec bolano, pa je res?

zahvaljujem se za vaše poglede.
predvsem ste me pomirili, da nisem tako nazadnjaška, kot bi mi partner želel očitati, sploh potem, ko sem že parkrat opazila, da sem in tja pogleda kakšen čuden pornič. doslej so bili izgovori dovolj in sem verjela, da je res vse slučajno, a vendar ne moreš kot nalašč najti ravno sprevrženih.

ob vsem tem se je zgodil tudi flashback ob posilstvih na traku,ki jih je slučajno imel, celo krvava so bila. takrat sem verjela, da je bila zgolj pomota, zdaj tega ne verjamem več. vedno bolj se mi dozdeva, da rad opazuje poniževanje in zatiranje žensk, čeprav kakšnih znakov, da bi stvari rad udejanil, ni opaziti.

@IMHO dokler je le bolano, niti sama nimam nič proti, vkolikor pa je eden od akterjev šibkejši ali pa nezmožen besede NE, potem je to druga zgodba. veliko razliko vidim tudi v sanjarjenju, ki resnično ne škodi nobenemu, to pa je bila nekoč resničnost, naslajanje ob tem me pač moti. zame je sprejemljivo vse, dokler se udeleženci pri polni zavesti strinjajo. homoseksualnost s tem nima nobene povezave.

mislim, da bom zelo težko partnerja še kdaj spoštovala. ob sebi ne morem imeti človeka, ki ima na te stvari tako zelo drugačen pogled. zato lahko vidim v njem le še sprevrženca.
na srečo pa je veza precej na začetku in na srečo se ni potrudil stvari preveč skrivati. kaj bi, če bi ugotovila prepozno, tega ne vem.

Ne, nisi nazadnjaška. Seks z živalmi je spolno nasilje. Žival se v spolni odnos s človekom ne spusti prostovoljno. Obojestranska svobodna volja pa je temelj normalne spolnosti. Njegov očitek, da si nazadnjaška, je pa podobno, kot če bi ti isto očital v primeru, da bi obsodila posilstvo ženske ali otroka.
Ne vem pa, kaj bi naredila. Zelo verjetno bi se mi uprl vsak fizični stik s to osebo. A ne gre le za problem v vajinem odnosu, ampak gre za njegov problem – kako to reševati, pa, žal, nimam pojma.