primož

Kako jaz težko verjamem, čvekate, čvekate, ko pa prosim za pomoč, pa niti enega glasu, saj ne morem verjeti, da je tako.

Kaj vas moram vprašati, da sem se ga napil pa pretepel otroke, da bom dobil kakšen odgovor?

primož

že pišem :)))))))
Punce – dajte no!

No, da vidim, če je danes kaj več pripadnosti Med.Over.Net-u, ali je vse bolj samo sebi umevno, da je, če ga pa ni, ga pa tako ali tako ne bo nihče pogrešal.?

Primož

Jest sem resno prosil za pomoč in tudi resno sem mislil, da imate za vse neumnosti ideje, samo za kakšno resno akcijo ne.

Sem bral temo o dodeljevanju stanovanj, pa tako radi udrihate, samo da se pojavi nacionalnost, dajmo za te dni raje komu kaj pomagati, a res ne najdete nobene besede ali vprašanja za osamljene??

Vedno bolj sem razočaran.

Primož

Osamljenost je relativna za moje pojme. Lahko si osamljen v druzbi drugih ljudi, lahko si pa cisto sam in zato osamljen. Ali pa sam in delujes osamljeno, pa sploh nisi.

Kaj pa je za vas osamljenost? Kje ticijo vzroki? Mogoce je osamljenost bolezen danasnje druzbe, posledica nacina zivljenja?

Pustila svojo sled tam.

jaz pa imam občutek, da si pod osamljenost večina ljudi predstavlja pač to, da si sam, da nikogar nimaš, da nimaš družbe, nimaš ljudi okoli sebe – in se v tem ne prepoznajo. Ampak osamljenost je nekaj povsem drugega kot samota, osamljen si lahko tudi v množici ljudi, ki te imajo sicer radi, pa sploh ne vedo, kaj se ti plete po glavi – ali nočejo ali ne znajo občutiti tvojih stisk.

Lani sva si s sinom izposodila v knjižici knjigo, slikanico za otroke pač, ki pa me je pretresla do srca – Primož, če boste le imeli čas, morda sploh ne bi bilo slabo prebrati jo v eter. naslov je Medvedja skrivnost, spisal jo je Bruno Hächler, pri nas pa izdala založba Kres. Govori o tem, kako se na predvečer božiča zberejo vsi plišasti medvedje in se nekaj dogovorijo, potem pa odidejo v dnevne sobe, pod smrekicami so darila, oni pa darila vzamejo in pustijo namesto tega zvitke, pisemca … naslednje jutro se ljudje zbudijo, daril ni, zato so presenečeni, potem pa le najdejo listke in preberejo – kako si kaj? pogrešam te … obišči me kdaj … in ljudje ugotovijo, koliko ljudi okoli njih je osamljenih v času praznovanja, kako dolgo že niso bili pri babicah, tetah … kako so pravzaprav pozabili na svoje najbližje … in potem jih obiščejo, se imajo lepo v toplini svoje pozornosti, ugotovijo, kaj pravzaprav je duh božiča – biti skupaj in se imeti radi … in potem jim medvedje vrnejo darila, a največje darilo je bil tisti dan, ki so ga preživeli skupaj.

Primož, verjetno ni v navadi, da bi se tako pozno brale zgodbice po radiu, ampak ta je mene presunila in verjamem, da bi še koga. Predlog – preberite jo 🙂
T.

Tudi jaz se strinjam, da ni nujno, da si osamljen in sam hkrati. Jaz priznam, da se lahko v kakšni veliki množici počutim zelo zelo osamljena. Mož pa je drugačen-četudi je sam doma, se nikdar ne počuti osamljeno. Je “problem” v nas samih ali v ljudeh okrog nas? Mogoče bi povedali kaj v tej smeri.
Če se še kaj spomnim, Primož, pa že navržem še kakšno idejo, obljubim:).

Ali je mogoce, da se nekateri ljudje zatecejo v osamljenost, da bi se zascitili pred bolecinami in razocaranji, ki jih vcasih s seboj prinese tok zivljenja?