Kaj ne vidiš da zgoraj kvasi, da ji e psihoterapevt predpisal zdravila za vola ubit, pol so jo pa pozdravila homeopatska zdravila. Po pisanju sodeč pa ima kar resne težave in ta domišljavost je zančilna, kakoo je kar naenkrat zdrava in jo je nekaj pozdravilo, je pa daleč od tega in ni nič drugače, kvečjemu bistveno slabše in seveda značilno izjemno trdno zanikanje pri duševnih motnjah….

Samo nic ne skrbi! Jaz bi se tega lotila z:
-Bachove esence,rescue kapljice za pod jezik/dobis na spletu ali Sanolaborju
– 2x na dan bi si predvajala zvocne valove za mozgansko uravnovesenje oz doseganje alfa stanja: isci BWA treatment alfa vawes..vcasih so jih prodajali tj CD tudi v Slo,mogoce pa ga se
– ukvarjati bi se zacela z jogo

In scasoma seveda opustila ‘kemijo’. Srecno!

Zakja eni pišete take neprebavljive reči? Psihoterapevt ti ni mogel predpisat kot ti poimenuješ zdarvil za vola ubit, ker sploh ne more predpisovat zdravil.
In če bi te homeopatska zdravila iz Avstrije kaj pozdravila, ne bi danes pisala takih, kot jih navajš v tem postu.[/quote]

“Motiti se je človeško je rekla želva in zlezla iz čelade.”

Se opravičujem … tiskarski škrat … ja obiskovala sem PSIHIATRA ( predpis zdravil) in TUDI psihoterapevte.
Toliko enih stvari trenutno predelujem v glavi in se jih spominjam, da žal nisem napisala popolno in razumljivo.

Hvala za razumevanje!

Zakja eni pišete take neprebavljive reči? Psihoterapevt ti ni mogel predpisat kot ti poimenuješ zdarvil za vola ubit, ker sploh ne more predpisovat zdravil.
In če bi te homeopatska zdravila iz Avstrije kaj pozdravila, ne bi danes pisala takih, kot jih navajš v tem postu.[/quote]

“Motiti se je človeško je rekla želva in zlezla iz čelade.”

Se opravičujem … tiskarski škrat … ja obiskovala sem PSIHIATRA ( predpis zdravil) in TUDI psihoterapevte.
Toliko enih stvari trenutno predelujem v glavi in se jih spominjam, da žal nisem napisala popolno in razumljivo.

Hvala za razumevanje![/quote]
Ah seveda, vse verjamem, že vse videno in slišano pri mnogih, nisi edina…saj trpite pa sami ob tem zanikanju, ……no ja ni prav, ker zaradi vas, ki zavračate dejanske diagnoze trpijo tudi vsi zraven vas, kjer se najdete…

Anksioznost je strah pred prihodnostjo, depresija pa pred preteklostjo.
Težave z jezo so precej resna zadeva. In ne, psihiatri te ne vzamejo za 10minut. Kdor tako pravi ali ni imel nobene motnje, ali pa nikoli ňi bil pri psihiatru. Je pa odvisno od psihiatra do psihiatra, kakšen je in če ti odgovarja njegov način, osebnost. Zelo je pomemno, da osebi -psihiatru dopustiš, da se povežeta kot osebnosti. Z vsakim je logično, da ne moremo govoriti o globjih stvareh. Zato moraš obiskati več njih.
Anksiozňost ni lahka zadeva. Joga je odličen način, da si pomgaš sama, tudi sprehodi, ki jih že izvajaš. Druži se z ljudmi, ob katerih si najbolj sproščena. Vse dobro.

Verjetno zamenjati kemijo za reševanje osnov težav, ki si jih nadomestila le za odganjanje trenutnosti, vzroki, težave ali celo problemi, pa v veliki meri še ostajajo. Odstranitev korenin, iz katerih izhajajo tvoje težave, to ti niso rekli?[/quote]

Tega mi nihče ni rekel, to SAMA želim.
Če bi vedela kako, se v opisanem stanju ne bi znašla.[/quote]

Saj to je tudi korak, ko želiš stopiti naprej. Ne vem, navajaš, da v sebi nosiš polno čustev, je tu štart, zakaj ter ali boš kričala nekje ali boš pa pač tečnarila ali bila pač, kar praviš, pod nečem, kar ti bo potlačilo čustva. Tu štartaj. Vse ostalo smo tudi mi le pomoč, in je potem vseeno,če kdo sam ni pripravljen, ne glede na “status”.
Zakaj si jezna, žalostna in zakaj ne poveš, ker v sebi tišiš? Razumeti moraš celotno situacijo z vsem in ker sprašuješ o spremembah, potem verjetno veš, da spremembe prinašajo tudi šoke, raznolikosti in kar si že sedaj povedala. Nisi stara 15, zato ti pač mame, ki te bo nekako usmerjala, ne bo nihče nadomestil. Zato je bistvo, kje je tvoja pot oz. kam je usmerjena?
Je pa vseeno, če boš vedno prijazna, potem boš pa največji huligan, kot ena pri nas, ko vse natepe, le ljudi ne. Dej no, malo pobrskaj, mogoče kaj prav pride. Glede na to, da se ti ne da.

V situaciji, ki jo opisuješ, je najustreznejša kombinacija farmako- in psiho- terapije. V začetni fazi je večji poudarek na farmako terapiji (ustrezna izbira anksiolitika, morda celo v kombinaciji z antidepresivom ali pomirjevalom – glede na izražene simptome), kasneje pa ob ustreznem oziroma počasnem zmanjševanju odmerka psihoterapija. Naj poudarim, da je kljub izboljšanem počutju jemanje predpisanega anksiolitika nujno potrebno. Glede na opisano bi bilo potrebno, da se naučiš upravljati s čustvi. V prvi vrsti zavedanja čustev (nekaj se dogaja, čeprav ne znaš točno opredeliti), nato potrditve (sama sebi priznaš, da nekaj občutiš, tega ne skušaš zanikati – kar se pogosto dogaja), določitve čustva (“jezi me”), sprejemanje (čeprav ti določeni vzorci, družbene norme to ne dopuščajo – jeza na starše /družbeni imperativ: starše je treba spoštovati …/), razmišljanje o čustvih (videti jih v širšem okviru) in njihovo napovedovanje (da znamo izbrati pravi način, da jih omilimo, jim vzamemo zagon, da niso škodljiva za naše telo in psiho). Predvsem v zdajšnji fazi je potrebno izogibanje dejavnikom tveganja (čim manj stresa, nobenih hitrih sprememb, odločitev, čeprav bi bile pozitivne, prevzemanja novih odgovornosti). in sprožilnim momentom. Šele nekoliko kasneje bi bilo dobro z ustreznim psihoterapevtskim pristopom poseči globlje in poiskati morebitna travmatična doživetja. Od tehnik zna biti poleg že naštetih (EFT …) učinkovit tudi avtogeni trening, meditacija, dihalne tehnike in druge oblike sproščanja ter čimbolj sproščujoče življenje (zmerno gibanje, dovolj počitka in spanca , tople kopeli – mišična sprostitev….).

Po vsem, kar sem doživela v zadnjih letih, bi brez molitve in vere omagala, bi me že pobralo, ali bi končala na antidepresivih.
Stečaj podjetja, izguba zaposlitve, bolezen in dve smrti v družini… Bilo je več kot dovolj hudega. Zame je vera tisto, kar me drži pokonci. Molitev, prošnje Bogu, naj mi pomaga. Uspelo mi je brez antidepresivov in pomirjeval peljati to življenje naprej!
Lepo mi je ob nedeljskih jutrih, ko vstanem in grem h maši, ob večerih, ko zmolim in prižgem svečko, ko se v mislih pogovarjam z mojimi pokojnimi. Vem, da nisem sama. Vera mi daje moč in veselje do življenja.
Vsak človek je drugačen in vsak si pomaga na drugačen način. Želim ti, da prebrodiš to težko obdobje (upam, da bodo zdravila pomagala). Čeprav te ne poznam, se te bom spomnila v molitvi. Vse dobro.

Zanimivo.
Ali je zate molitev, kot ene vrste meditacija?
In ko si v najhujši stiski “se pogovarjaš” z Bogom?
Dobra si, če ti je res uspelo brez antidepresivov.
Ne hecam se, ampak me res zanima …ker imaš tako močno vero v Boga se ti prošnje (pomoči) tudi uresničijo? Kako? Lahko kaj več napišeš?

Zanimivo.
Ali je zate molitev, kot ene vrste meditacija?
In ko si v najhujši stiski “se pogovarjaš” z Bogom?
Dobra si, če ti je res uspelo brez antidepresivov.
Ne hecam se, ampak me res zanima …ker imaš tako močno vero v Boga se ti prošnje (pomoči) tudi uresničijo? Kako? Lahko kaj več napišeš?[/quote]

Tudi jaz potrjujem, da molitev dela čudeže. Dobra stran težav je, da se takrat bolj obrneš k Bogu. Jaz mu vse povem, izročim težave in prosim za pomoč. Pomembno je izročiti, predati, in zaupati v to, da si ljubljena in dragocena. Zaupaj v božje varstvo in v vse skupaj. V Svetem pismu piše nekako tako: zaupajte, ne skrbite, vedno se veselite. Vaša vera vas bo rešila. Ta del je meni pisan na kožo, še bolje je seveda, če kak odlomek prebereš sama, vedno dobiš odgovor na svoja vprašanja ali dileme. Si ljubljen božji otrok.

Probaj s tem … http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/psihoterapija/psihoterapevtski-pristopi/54-individualna-vkt.html

https://en.wikipedia.org/wiki/Cognitive_behavioral_therapy

Zdravila ti bodo res “pomagala” , seveda z polno stranskimi ucinki, zato pa je pomembno, da se opazujes in se znas nauciti preusmerjati svoje misli. Je pa to zelo tezko, tisti, ki taksnih stvari ne dozivijo, bodo tezko razumeli… Ceprav ti imas, res hude simptome in verjamem, da v takem primeru brez zdravil skoraj, da ne gre, razen ce bi imela veliko denarja in sla v kaksno privat kliniko, kjer bi imela 24 ur na dan “podporo” 🙂
Plavanje je za tesnobo (ce imas moznost) odlicno… Meditacija in joga pa nekaterim odgovarj nekaterim spet ne… Odvisno tudi od vrste sploh pri jogi.

Zanimivo.
Ali je zate molitev, kot ene vrste meditacija?
In ko si v najhujši stiski “se pogovarjaš” z Bogom?
Dobra si, če ti je res uspelo brez antidepresivov.
Ne hecam se, ampak me res zanima …ker imaš tako močno vero v Boga se ti prošnje (pomoči) tudi uresničijo? Kako? Lahko kaj več napišeš?[/quote]

Tudi jaz potrjujem, da molitev dela čudeže. Dobra stran težav je, da se takrat bolj obrneš k Bogu. Jaz mu vse povem, izročim težave in prosim za pomoč. Pomembno je izročiti, predati, in zaupati v to, da si ljubljena in dragocena. Zaupaj v božje varstvo in v vse skupaj. V Svetem pismu piše nekako tako: zaupajte, ne skrbite, vedno se veselite. Vaša vera vas bo rešila. Ta del je meni pisan na kožo, še bolje je seveda, če kak odlomek prebereš sama, vedno dobiš odgovor na svoja vprašanja ali dileme. Si ljubljen božji otrok.[/quote]

Občudujem vas, da imate tako močno in globoko vero v Boga … da se z njeno pomočjo lahko tudi ‘zdravite’ in olajšate dušo. Se dobesedno razbremenite.
Sama sem verna, samo žal včasih podvomim v vse skupaj. 🙁
Nimam pa te moči tako kot vi, da bi v vseh (težkih ) situacijah brezpogojno in popolnoma zaupala božjemu varstvu.
Si tega želim, a ne zmorem.
Lepo je prebrati, da molitev dela čudeže … blagor vam.
LP

Psihoterapevt zna pobezati v tvoja pretekla doživetja, vse tja do zgodnjih otroških let. Skoraj 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} bi našel vzroke za anksioznost , depresijo v tvojih preteklih doživetjih. Večinoma so travme tako globoko skrite v naši podzavesti, da jih lahko le dober psihoterapevt zbrska na plano. Že ena sama potlačena travma nam lahko slej ko prej povzroči razne bolezni, predvsem psihične. Lahko mu to uspe že ob prvem obisku, ali pa je potrebno več zaporednih obravnav. Ko skupaj uspeta odkriti in predelati travme, ter se pogovorita o tehnikah pred prehudo prizadetostjo v primeru morebitnih novih travm v bodočnosti, ste ozdravljeni. Vendar morate kljub temu zdravila jemati še tudi nekaj časa po tem, dokler psihiater ne odloči, da vam počasi prične zmanjševati odmerke in jih naposled ukine. Bolje je jemati zdravilo malo dlje, kot prekmalu prekiniti.
Psihoterapija je vsekakor tista metoda, ki zelo pospeši zdravljenje in v veliki meri prepreči ponavljanja bolezni.
Predvidevam, da ti finančno ni najbolje. Poskusi s tehniko tapkanja, za pridobitev blaginje. Na googlu poišči navodila o tapkanju in redno izvajaj čimdlje. To ti pišem iz lastne izkušnje, ko sem bila popolnoma bankrot sem v obupu pričela s tapkanjem po navodilih, čeprav v to nisem verjela. Tapkala sem 4.tedne in potem 3 tedne po prenehanju so se mi nenadoma pričele urejati finance. Zdaj je minilo skoraj pol leta od takrat, fin. stanje sicer ni ravno krasno ampak najvažnejše je, da imamo dovolj za normalno povezovanje začetka meseca s koncem.[/quote

Ful prevec “privzdigujes” psihoterapevta oz. take vrste psihoterapije. Zakaj bi nekdo sploh hotel brskati za travmami za nazaj ? Da si spet odpira rane al kako? Dvomim, da nekomu, ki je bil psihicno in spolno zlorabljen ali custveno zanemarjen, pase te stvari spet “podozivljati”. In psihoterapevt ima cudezno palcko + jasnovidni so in bodo tvojo “travmo” izbezali na plan LOL,kaj vse slisis tukaj…
Tole je dober opis taksne vrste psihoterapije http://www.tomahaiku.com/modern-psychiatry-is-bullshit/
Its all about the money…. in placebo ucinka ,tako kot nekatere, ki zacnejo molit in jima to pomaga oz. je to boljsa metoda 🙂 Oni te morajo delati “zrtev”, ker je to njihov poklic in vir denarja.

Tudi jaz potrjujem, da molitev dela čudeže. Dobra stran težav je, da se takrat bolj obrneš k Bogu. Jaz mu vse povem, izročim težave in prosim za pomoč. Pomembno je izročiti, predati, in zaupati v to, da si ljubljena in dragocena. Zaupaj v božje varstvo in v vse skupaj. V Svetem pismu piše nekako tako: zaupajte, ne skrbite, vedno se veselite. Vaša vera vas bo rešila. Ta del je meni pisan na kožo, še bolje je seveda, če kak odlomek prebereš sama, vedno dobiš odgovor na svoja vprašanja ali dileme. Si ljubljen božji otrok.[/quote]

Občudujem vas, da imate tako močno in globoko vero v Boga … da se z njeno pomočjo lahko tudi ‘zdravite’ in olajšate dušo. Se dobesedno razbremenite.
Sama sem verna, samo žal včasih podvomim v vse skupaj. 🙁
Nimam pa te moči tako kot vi, da bi v vseh (težkih ) situacijah brezpogojno in popolnoma zaupala božjemu varstvu.
Si tega želim, a ne zmorem.
Lepo je prebrati, da molitev dela čudeže … blagor vam.
LP[/quote]

Ja, saj tudi jaz težko vedno zaupam. Ampak vedno pa lahko rečem: tole in tole me bremeni, ti izročam in prosim za pomoč. In to je vse, pomoč vedno pride. Ni pa nujno, da v taki smeri, kot si jaz predstavljam, da bi morala. Zadeve se pa vedno nekako razrešijo. No tukaj mislim tisto o zaupanju – da zaupaš, da bo zate nekako poskrbljeno. To pa itak da bo 🙂 Bog te ima rad.

[/quote]

Zanimivo stališče. Vendar se ne strinjam čisto s tabo. Največji problem vidim v tem, da so terapevti pri nas zelo slabo izobraženi in večinoma neizkušeni. Znajo “prebuditi” vse spomine, ne znajo pa jih pomiriti in uvrstiti. Za kaj takega potrebujejo veliko preveč časa. Čas sam po sebi pa tako ali tako zdravi.

[/quote]

Glej, če ti ne verjameš v to, je to zgolj tvoje mnenje, seveda imaš pravico do njega. Vir, ki ga navajaš, pa ni ravno na znanstvenem nivoju. Študij psihoterapije pa je univerzitetni študij, torej z znanstveno podlago (dokazljivimi rezultati). Zadeva zelo pomaga, to je dejstvo. Potlačene travme je seveda treba izbezati na plano in predelati, s tem izgubijo moč in njihov vpliv izzveni. Poenostavljeno lahko rečemo tako: kot bi imel na telesu gnojno bulo, treba jo je predreti in izliti gnoj ven. Potem majhna brazgotina seveda ostane, ni pa več boleča in ne povzroča vnetja po vsem telesu.

Hvala!!
Vem, da nisem nora. No, vsaj ne še bolj kot pač sem od nekdaj. 😉
Le v hudi stiski. Ki je sama očitno ne znam rešiti.[/quote]

Ni problem. Domnevam, da si v hudi stiski in, da se ti je življenje postavilo na glavo.
Verjetno imaš še finančni problem, taki se potem seštevajo, tudi tisti iz preteklosti, iz otroštva privrejo na dan.
Tako pride strah za obstoj, ko ne vemo, kako bomo preživeli sedanji čas in točno ne vemo, kaj nas bremeni iz preteklosti.

Za pomirjenje poglej baldrijanove ali pasijonkine kapljice, passiflora.
So naravne.

Potem pa se opri na lastne sile.
TI zmoreš.
Verjemi vase in si zaupaj.
Edino sama sebi si najboljši zdravnik.
Dober pogovor, z neznancem, prijateljem, človekom, ki mu zaupaš, lahko pomaga.

Predelaj, kar te mori, poišči, česa te je strah in verbaliziraj.
Zapiši.
Beri.

Napravi si načrt, ter spremeni svoje življenje.
Na bolje.
Zastavi si cilje.
Ter jih uresničuj.
Korak za korakom.

Vedno se pomiri. Najprej. Tako boš uvidela svojo lastno moč, ki je v tebi.

[/quote]

Glej, če ti ne verjameš v to, je to zgolj tvoje mnenje, seveda imaš pravico do njega. Vir, ki ga navajaš, pa ni ravno na znanstvenem nivoju. Študij psihoterapije pa je univerzitetni študij, torej z znanstveno podlago (dokazljivimi rezultati). Zadeva zelo pomaga, to je dejstvo. Potlačene travme je seveda treba izbezati na plano in predelati, s tem izgubijo moč in njihov vpliv izzveni. Poenostavljeno lahko rečemo tako: kot bi imel na telesu gnojno bulo, treba jo je predreti in izliti gnoj ven. Potem majhna brazgotina seveda ostane, ni pa več boleča in ne povzroča vnetja po vsem telesu.[/quote]

Pricakovano… “znanstveno” dokazano je danes marsikaj. Odvisno kaksne vrsta psihoterapije, ker niso vse iste…V Freud-a in podobne psihote in njegove teorije pa res ne verjamem. In ne potlacene travme (hude) ni treba izbezati na plan ,ker nikoli ne ves ali je clovek tega zmozen pozneje to predelati. Ker to so resne zadeve in ljudje naredijo tudi samomor zaradi tega ali pa se zacnejo se bolj samounicevati. To ne mores primerjati z fizicno ala gnojna bula je mnogo tezje…
Strinjam se s tem, da pa res veliko motenj izvira iz zgodnjega otrostva. Je pa taksne vzorce zelooo tezko spremeniti po toliko letih, vsaj jaz jih malo poznam…+ v danasnjem tempu in stilu zivljena…

Zanimivo.
Ali je zate molitev, kot ene vrste meditacija?
In ko si v najhujši stiski “se pogovarjaš” z Bogom?
Dobra si, če ti je res uspelo brez antidepresivov.
Ne hecam se, ampak me res zanima …ker imaš tako močno vero v Boga se ti prošnje (pomoči) tudi uresničijo? Kako? Lahko kaj več napišeš?[/quote]

Uspelo mi je brez kemije. Vem, da nisem edina in tako je tudi prav.

Se pa zdraviš sam, ko nimaš nobene izbire več, samo še umreti.
Ko ni ničesar več izgubiti, pridejo naproti rešitve.
Najprej, kako se pomiriti, umiriti.
Sam sebe umiriš. Le rečeš si.
Nato zmanjšati problem.
Vsedem se, se umirim in problem v mislih zmanjšujem. Izgine ali postane tako majhen, da ga z lahkoto rešujem, lažje.
Tudi dan, dva.
Takrat pride rešitev.
Vmes tudi pozabim nanj.

Jeza.
Jeza je čustvo, ki ga je treba spoštovati.
Pove nam, kje gre ali je šlo narobe.
Ko to vidimo, spoznamo, kje in zakaj smo ga polomili.
Vemo, da se sedaj učimo.
Učimo, da bomo odslej to že prej prepoznali in se pametneje odločili.

Kar ostane, smeti, se jim odrečemo, nič več jih ne potrebujemo.
Odložimo jih v univerzum, ta ve, kam jih pospravi.
Univerzum nam je vedno na voljo. Vse nam omogoči, le prositi ga moramo, natančno.

Jaz sem zdrav, jaz se zdravim, jaz sem močan, sprejemam tvojo modrost.
Jaz bom delal tu in tu, zaslužil bom denar.
Jaz sem umirjen.
Jaz imam prijatelje, ti, univerzum mi pomagaš.
Hvala ti.
Hvala tudi, ker se učim.
Ne poznam strahu.
Strah sem premagala.
Jaz to zmorem.
Jaz se zdravim.

Univerzum je vseobsegajoča, brezpogojna ljubezen. Ta je naš bog.

Kaj zdaj, kje ste zdaj vsi tisti, ki se zgražate nad antidepresivi, jih obsojate in kritizirate tiste, ki jih uživajo?? Kje so vaši nasveti, predlogi, ideje, kje je vaša pomoč???
Ali znate le.povedati, da kemija škoduje, ker ste to nekje slišali? Kje so vaša mnenja, vaši predlogi, izkušnje, kako se drugače izkopati iz stiske?
Kako se ponovno usposobiti za delo, nakup v trgovini, govorilno uro ali otrokov nastop v šoli.

A zdaj, ko je nekdo malo bolj natančno opisal svoje občutke, ne zgolj z besedami “sem v depresiji” ali “muči me tesnoba”, zdaj ste.pa obnemeli??

Zato le čevlje sodi naj kopitar, imate prav.

Zanimivo.
Ali je zate molitev, kot ene vrste meditacija?
In ko si v najhujši stiski “se pogovarjaš” z Bogom?
Dobra si, če ti je res uspelo brez antidepresivov.
Ne hecam se, ampak me res zanima …ker imaš tako močno vero v Boga se ti prošnje (pomoči) tudi uresničijo? Kako? Lahko kaj več napišeš?[/quote]

Uspelo mi je brez kemije. Vem, da nisem edina in tako je tudi prav.

Se pa zdraviš sam, ko nimaš nobene izbire več, samo še umreti.
Ko ni ničesar več izgubiti, pridejo naproti rešitve.
Najprej, kako se pomiriti, umiriti.
Sam sebe umiriš. Le rečeš si.
Nato zmanjšati problem.
Vsedem se, se umirim in problem v mislih zmanjšujem. Izgine ali postane tako majhen, da ga z lahkoto rešujem, lažje.
Tudi dan, dva.
Takrat pride rešitev.
Vmes tudi pozabim nanj.

Jeza.
Jeza je čustvo, ki ga je treba spoštovati.
Pove nam, kje gre ali je šlo narobe.
Ko to vidimo, spoznamo, kje in zakaj smo ga polomili.
Vemo, da se sedaj učimo.
Učimo, da bomo odslej to že prej prepoznali in se pametneje odločili.

Kar ostane, smeti, se jim odrečemo, nič več jih ne potrebujemo.
Odložimo jih v univerzum, ta ve, kam jih pospravi.
Univerzum nam je vedno na voljo. Vse nam omogoči, le prositi ga moramo, natančno.

Jaz sem zdrav, jaz se zdravim, jaz sem močan, sprejemam tvojo modrost.
Jaz bom delal tu in tu, zaslužil bom denar.
Jaz sem umirjen.
Jaz imam prijatelje, ti, univerzum mi pomagaš.
Hvala ti.
Hvala tudi, ker se učim.
Ne poznam strahu.
Strah sem premagala.
Jaz to zmorem.
Jaz se zdravim.

Univerzum je vseobsegajoča, brezpogojna ljubezen. Ta je naš bog.[/quote]

Iskrene čestitke, da ti je uspelo! Res, vsaka čast!
Pa hvala za predlog, za način; zdaj, ko vsaj lahko spet živim, zna biti tudi zame uporaben

Hvala vsem!

Uspelo mi je brez kemije. Vem, da nisem edina in tako je tudi prav.

Se pa zdraviš sam, ko nimaš nobene izbire več, samo še umreti.
Ko ni ničesar več izgubiti, pridejo naproti rešitve.
Najprej, kako se pomiriti, umiriti.
Sam sebe umiriš. Le rečeš si.
Nato zmanjšati problem.
Vsedem se, se umirim in problem v mislih zmanjšujem. Izgine ali postane tako majhen, da ga z lahkoto rešujem, lažje.
Tudi dan, dva.
Takrat pride rešitev.
Vmes tudi pozabim nanj.

Jeza.
Jeza je čustvo, ki ga je treba spoštovati.
Pove nam, kje gre ali je šlo narobe.
Ko to vidimo, spoznamo, kje in zakaj smo ga polomili.
Vemo, da se sedaj učimo.
Učimo, da bomo odslej to že prej prepoznali in se pametneje odločili.

Kar ostane, smeti, se jim odrečemo, nič več jih ne potrebujemo.
Odložimo jih v univerzum, ta ve, kam jih pospravi.
Univerzum nam je vedno na voljo. Vse nam omogoči, le prositi ga moramo, natančno.

Jaz sem zdrav, jaz se zdravim, jaz sem močan, sprejemam tvojo modrost.
Jaz bom delal tu in tu, zaslužil bom denar.
Jaz sem umirjen.
Jaz imam prijatelje, ti, univerzum mi pomagaš.
Hvala ti.
Hvala tudi, ker se učim.
Ne poznam strahu.
Strah sem premagala.
Jaz to zmorem.
Jaz se zdravim.

Univerzum je vseobsegajoča, brezpogojna ljubezen. Ta je naš bog.[/quote]

Iskrene čestitke, da ti je uspelo! Res, vsaka čast!
Pa hvala za predlog, za način; zdaj, ko vsaj lahko spet živim, zna biti tudi zame uporaben

Hvala vsem![/quote]

Še enkrat, ni za kaj.
Vesela sem zase, da mi je uspelo in še vedno mi, ker ta princip deluje, ter, da je uporaben še komu.
Resnično verjemi vase in v lastne sile, ves čas, vsak dan znova, ne ustraši se, ko gre počasi, ko si tudi ti fizično bolj šibka, ne le psihično.
Kriza traja kak dan, dva, morda tudi tri, medtem že opaziš napredek.
Verjemi, da te psihična stabilnost tudi fizično spravi nazaj na noge.
Ter obratno.
Včasih se nam dogajajo nepoznane situacije tudi ali predvsem zaradi pomanjkanja dol. snovi v organizmu, vitamini, minerali, ter s povišano koncentracijo strupenih, še posebno pri vseh tistih, ki imamo še amalgamske plombe. Katere bi morali varno zamenjati za bele in razstrupljati telo.

Pobrskaj še o tem
Npr. pomanjkanje joda, magnezija itd.
Vse to se pri nas dobi, kvalitetno čisto.
Npr. Walter Last. Avtor se ukvarja z znanimi sodobnimi problemi današnje družbe, ter psihofizičnega zdravja.
Je pa še veliko drugih.
Nekateri članki, celo knjige, so že prevedeni.
Sploh ni nezanemarljivo, kako te snovi vplivajo tudi na našo psiho, ne le na fizično zdravje.

Dodala bi še, kako zelo, zelo dobro vpliva naravna metoda aktiviranja delovanja našega organizma holistično, t.j. celostno s samomasažo refleksnih točk, najbolje na dlaneh ali stopalih.
Prakticiram jo na sebi in tudi na drugih.
Pri sebi, ko to potrebo začutim.
Ne le, da globoko pomirja, sprosti, odpre naša čustva, tudi ostalo telo vzpodbudi, da se zdravi, če je to potrebno, ali ga vzdržuje v dobri kondiciji.
Kdor se tega želi naučiti, naj mi piše na mail
a.fitum(at) na g mail. Srečno.

Tega mi nihče ni rekel, to SAMA želim.
Če bi vedela kako, se v opisanem stanju ne bi znašla.[/quote]

Morala bi se odkrito in temeljito pogovorit s psihiatrom, je čisto možno sodeč po povrem postu da tvoja anksioznost in bolečina v prsih izhaja iz kake osebnostne motnje, ki je nastala kot posledica že iz otroštva. Namreč trpljenje, ki ga navajš običajno doživljajo ljudje z mejno ali kako drugo osebnostno motnjo. [[/b][/b]u[/u]Težko ti bomo mi laiki tu kaj pametnega povedali, ker še zdarvnik rabi včasih več mesecev, da pride do prave diagnoze, seveda ob polnem sodelovanju pacienta, če pa tega ni je pa še težje.[/quote]
Oooo jezus kaksne nebuloze!

Ja, ono temo, kjer so bili nasvet sprehodi,sem odprla jaz. Sem spraševala, če se lahko ponovi tesnoba. Ker je nisem več imela. Sem delala vsak dan na tem. Žal, spet se je pojavila. 🙁 Tako da na istem sem kot ti.

Psihoterapija naj bi pomagala. Mislim, da bom jaz probala. O tem sem se veliko poučila tudi na faksu in to je edino v kar verjamem.

Ostalo pa – probaj čim bolj pozitivno razmišljat.Če imaš napade panike, je to problem,ker vem, jaz nimam, samo čutim neko tesnobo in takrat komaj zlezem iz tega. Meni se to dogaja, preden vstanem.

Prosi, če lahko, koga naj ti pomagajo pri gospodinjstvu. Z otroki se pogovori, mogoče bodo razumeli.

Pa res – stran s škodljivimi ljudmi, meni je zelo pomagalo.

Glej, če ti ne verjameš v to, je to zgolj tvoje mnenje, seveda imaš pravico do njega. Vir, ki ga navajaš, pa ni ravno na znanstvenem nivoju. Študij psihoterapije pa je univerzitetni študij, torej z znanstveno podlago (dokazljivimi rezultati). Zadeva zelo pomaga, to je dejstvo. Potlačene travme je seveda treba izbezati na plano in predelati, s tem izgubijo moč in njihov vpliv izzveni. Poenostavljeno lahko rečemo tako: kot bi imel na telesu gnojno bulo, treba jo je predreti in izliti gnoj ven. Potem majhna brazgotina seveda ostane, ni pa več boleča in ne povzroča vnetja po vsem telesu.[/quote]

Pricakovano… “znanstveno” dokazano je danes marsikaj. Odvisno kaksne vrsta psihoterapije, ker niso vse iste…V Freud-a in podobne psihote in njegove teorije pa res ne verjamem. In ne potlacene travme (hude) ni treba izbezati na plan ,ker nikoli ne ves ali je clovek tega zmozen pozneje to predelati. Ker to so resne zadeve in ljudje naredijo tudi samomor zaradi tega ali pa se zacnejo se bolj samounicevati. To ne mores primerjati z fizicno ala gnojna bula je mnogo tezje…
Strinjam se s tem, da pa res veliko motenj izvira iz zgodnjega otrostva. Je pa taksne vzorce zelooo tezko spremeniti po toliko letih, vsaj jaz jih malo poznam…+ v danasnjem tempu in stilu zivljena…[/quote]
Kolikor vem, skoraj vse temelji na Freudovih metodah, lahko pa da se motim. Zdaj, jaz sem imela o tem nekaj predmetov na enem od faksov, nisem pa študirala psihoanalize ipd. Že iz tega sklepam, da bi naj pomagalo. Zate pa ne vem, a je to samo tvoje mnenje ali imaš pa celo bolj poglobljeno znanje s tega področja. Ni pa študij psihoanalize kar tako, da ker ti je malo dolgčas, pa ga delaš…