Verjamem, da je hudo, ker si storila veliko napako – imela nezaželjene otroke. Zdaj si pa jezna na cel svet, še posebno na tiste brez otrok in na tiste z enim. Ker so bili dovolj pametni in pogumni, da so si ustvarili življenje, ki jim ustreza. Ali pa so imeli srečo, da niso storili mladostniške neumnosti. Toliko sovraštva imaš v sebi, da ti ni dovolj, da ga sama stresaš okrog, v to vzgajaš še nedolžne otroke. V uteho ti je edino nekdo, ki jih ima na grbi 15, a ona ne trpi tako kot ti, ona si je naredila brezplačno delovno silo. Pojej kar si skuhala in začni reševat svoje težave, ker tudi, če vsi rodimo 18 otrok, ne boš ti nič bolj srečna.[/quote]

:)))Moji otroci so bili in so še, še kako zaželjeni in ljubljeni.
Ja, za imet enega, ki rata slučajno na veselici, res rabiš ogromno enega poguma:)))) Hm, mladostniška neumnost, hm…
Sovraštvo? kje točno ga stresaš. a vedno doreagiraš, ko ti kdo kaj pove po pravici, tako, da ga nazaj začneš žalit? razumem, da te boli, ampak nesramna ni treba biti, sploh, ker nimaš pojma ne o meni, ne o tej gospe.
Ona meni ni v nobeno uteho. Živi svoje življenje, kot bi bilo dobro tudi zate. Če imaš pa kaj pokazat, pa še ti napiši knjigo o tem.
Jaz vsak dan jem, kar sem si skuhala. Okusno je. Prideš na kosilo? Bo dovolj tudi zate.[/quote]
A še vedno ne moreš nehat? Toliko si stara, obnašaš pa se kot en užaljen otrok. :-)))

Kaj pa je ta ženska po političnem prepričanju? Verjetno kaka frankistka. Samo fašisti se vedno šlepajo na velike familije, da jim ni treba delat, ampak od socialne države živet, ki jo vedno tako kritizirajo.

Komunizem jim ne paše, ker je tam treba delat in živet od lastnega truda.

Če bi prebral in poslušal karkoli njenega, bi videl, da kar lepo živijo od dela v lastnem podjetju. država tam ne daje socialnih ugodnosti.

:)))Moji otroci so bili in so še, še kako zaželjeni in ljubljeni.
Ja, za imet enega, ki rata slučajno na veselici, res rabiš ogromno enega poguma:)))) Hm, mladostniška neumnost, hm…
Sovraštvo? kje točno ga stresaš. a vedno doreagiraš, ko ti kdo kaj pove po pravici, tako, da ga nazaj začneš žalit? razumem, da te boli, ampak nesramna ni treba biti, sploh, ker nimaš pojma ne o meni, ne o tej gospe.
Ona meni ni v nobeno uteho. Živi svoje življenje, kot bi bilo dobro tudi zate. Če imaš pa kaj pokazat, pa še ti napiši knjigo o tem.
Jaz vsak dan jem, kar sem si skuhala. Okusno je. Prideš na kosilo? Bo dovolj tudi zate.[/quote]
A še vedno ne moreš nehat? Toliko si stara, obnašaš pa se kot en užaljen otrok. :-)))[/quote]

Zakaj točno naj bi nehala? Ker si ti tako rekla? Sem ti pa res morala stopit na narbolj taboleč žulj. Lep dan!

Ok, pogledala sem Zvezdanino oddajo in me je pri vsem ‘hypu’ o tej družini in njeni promociji zmotilo nekaj stvari.

1. Gospa Rosa na različnih intervjujih govori ene in iste stvari, iste anekdote – vse skoraj dobesedno enako. Samo primerjajte intervju v Oni s tistim pri Zvezdani. Sumim, da so te iste zgodbe tudi v njeni knjigi.
Razumem, da se je pripravila na promocijo svoje knjige in tudi svojega načina življenja. Vendar vidim problem v tem, da smo lahko pri Zvezdani jasno videli, da se gospa Rosa gladko izogne nekaterim vprašanjem in pogovor spelje v smer, ki njej ustreza, oz. kjer ima že vnaprej pripravljene odgovore.
Primer: vprašanje o tem, kaj pravijo otroci; če je komu od njih dovolj takega načina življenja, oz. če kdaj potožijo o pomanjkanju zasebnosti. Njej odgovor? Vprašanje je obnila nase in tudi odgovorila samo, kako se ona odzove, ko ima vsega dovolj – gre ven is hiše, na sprehod ali pa se z možem zapreta v spalinico. To je super, ker ima svojo sobo, kamor se lahko odmakne. Kaj pa otroci?

V tem jaz vidim srž problema. Ne samo, da ne vidimo druge plati – kako vse skupaj doživljajo otroci; ampak tudi ona sama o tem nič ne pove in se vprašanju elegantno izogne.

2. Zanima me, koliko ur tedensko posamezen otrok prispeva za gospodinjstvo. Tu šteje vse – od gospodinjskih opravil, do varstva in skrbi za sorojence. Določen prispevek otrok h gospodinjstvu je vzgojen in koristen – polno neplačano popoldansko delo varuške in hišne pomočnice je pa nekaj drugega. Kdo je ponoči vstajal, zaradi najmlajših otrok? Če sta bila to samo onadva z možem, ok. Če so to počeli starejši otroci, pa ni ok. Otrok mora ponoči spati in naloga starša je, da mu možnost spanca tudi zagotovi.
Saj vem, da nekateri otroci že od malega spijo po celo noč. Vendar je tudi nemalo takih, ki ne. In pri 15 otrocih je zagotovo kakšen tudi tak. Na vsake toliko tudi kdo zboli, ena od njih ima prirojeno srčno napako in tudi to s seboj prinese kakšno neprespano noč ter obiske pri zdravniku.

3. Ga. Rosa pravi, da plačano delo, ki ga opravljajo njeni otroci v svojem prostem času, ni delo, ampak pomoč drugim. To je navadno sprenevedanje. Otroci delajo, da zaslužijo nekaj zase. Ne vem, v čem naj bi bil tu problem, dokler so dovolj stari za delo in predvsem, zakaj ima ona potrebo, da stvar želi prikazati drugače. Zaradi takih stvari se potem vprašam, če je tudi še kaj drugega, česar ona ne pove realno. Ali pa morda ne vidi realno? To bi bil v bistvu še večji problem.

4. Na koncu intervjuja pravi, da ji otroci rečejo, naj ima še kakšnega otroka. Kateri otroci točno so to? Vsi ali samo nekateri? Tu je vprašanje, koliko od njenih otrok si ne želi več novih članov družine in ne obratno.

5. Ni mi všeč, kako ga. Rosa govori o družinah z manj otroki. Govori, kakor da bi se ljubezen med dvema merila s številom otrok, ki jih imata. Razumem, da morda ona čuti tako. Ne razumem, da sodi druge in predvideva, da bi morali vsi stvar doživljati enako. Tudi govor o sreči se mi zdi prisiljen. Srečen je marsikdo, tudi ljubi marsikdo – neakteri od njih imajo otroke, drugi so brez. Za srečo ni nekega univerzalnega pravila. Vsak od nas ima malo drugačne potrebe, odnos do življenja in pogled na srečo.

6. Zelo zgrešeno se mi zdi tudi siljenje otrok k nasmihanju in smehu. Veselje prihaja iz človeka samega. Nasmihanje, ker bo to drugim všeč, je pa samo maska za druge. Iskrenosti v tem ni. Upam, da otroci sicer lahko doma pokažejo svoja čustva, ne da bi bili zanje karani in jih zato prisiljeni prikrivati in potlačiti.

Zelo me je presenetil tudi uvodnik urednice Sabine Obolnar v Oni. Zakaj? Ker je bil predstavljen zelo enostransko, o kvaliteti življenja otrok pa ni bilo napisanega ničesar. Tudi v intervjuju v isti številki revije ni bilo moč prebrati nobenega vprašanja o dejanskem doživljanju otrok – oz. nobenega vprašanja, ki bi bil morda lahko za ga. Roso neprijeten. Morda so ga zastavili, pa ga je intervjuvanka elegantno zaobšla, tako kot pri Zvezdani. Ne vem. Sem pa to pomanjkljivost intervjuja opazila.
Ne zanima me namreč romantiziran pogled na tak način življenja, zanima me reala vsakodnevnega življenja takšne družine. V teh dveh intervjujih (Ona, Zvezdana), si neke slike o realnem življenju v tej družini žal nisem imela možnosti ustvariti. Premalo informacij, premalo relevantnih vprašanj in odgovorov nanje.

Hvala, ker si napisala tole, ker se popolnoma strinjam… veliko vprašanj brez odgovorov, vse super, ni da ni…. ok, ni cankarjevska mati, se pa resno vprašaš koliko imajo otroci od takega načina življenja in otroštva… saj niti nima časa zanje, četudi večerjajo skupaj… mene ni prepričala. Kvečjemu želi reklamo zase in svojo knjigo. Rada bi, da tudi otroci povedo svoje mnenje, mnenje staršev je pač mnenje staršev, prilagojeno sliki, ki jo želijo prikazati.

pa saj otroci niso važni!

Verjamem, da je hudo, ker si storila veliko napako – imela nezaželjene otroke. Zdaj si pa jezna na cel svet, še posebno na tiste brez otrok in na tiste z enim. Ker so bili dovolj pametni in pogumni, da so si ustvarili življenje, ki jim ustreza. Ali pa so imeli srečo, da niso storili mladostniške neumnosti. Toliko sovraštva imaš v sebi, da ti ni dovolj, da ga sama stresaš okrog, v to vzgajaš še nedolžne otroke. V uteho ti je edino nekdo, ki jih ima na grbi 15, a ona ne trpi tako kot ti, ona si je naredila brezplačno delovno silo. Pojej kar si skuhala in začni reševat svoje težave, ker tudi, če vsi rodimo 18 otrok, ne boš ti nič bolj srečna.[/quote]

:)))Moji otroci so bili in so še, še kako zaželjeni in ljubljeni.
Ja, za imet enega, ki rata slučajno na veselici, res rabiš ogromno enega poguma:)))) Hm, mladostniška neumnost, hm…
Sovraštvo? kje točno ga stresaš. a vedno doreagiraš, ko ti kdo kaj pove po pravici, tako, da ga nazaj začneš žalit? razumem, da te boli, ampak nesramna ni treba biti, sploh, ker nimaš pojma ne o meni, ne o tej gospe.
Ona meni ni v nobeno uteho. Živi svoje življenje, kot bi bilo dobro tudi zate. Če imaš pa kaj pokazat, pa še ti napiši knjigo o tem.
Jaz vsak dan jem, kar sem si skuhala. Okusno je. Prideš na kosilo? Bo dovolj tudi zate.[/quote]
Žališ ti celo temo. Jaz sem ti dala samo dobronameren nasvet, ker to sovraštvo ni dobro ne zate, ne za tvoje otroke in definitivno ga je sprožilo nekaj kar ti v življenju manjka. Seveda nisem pričakovala, da boš zaradi 1 posta doživela razodetje. Važno, da je zasajeno seme, ko jih bo dovolj čez nekaj let, se boš mogoče rešila iz te neproduktivne jeze. Če bi ti živela svoje življenje, ne bi otrok učila sovražit drugačne.
Sem naštela različne razloge za št. otrok, pogum je eden, tvoj primer veselice, pa je seveda primer neumnosti. Srečno.

:)))Moji otroci so bili in so še, še kako zaželjeni in ljubljeni.
Ja, za imet enega, ki rata slučajno na veselici, res rabiš ogromno enega poguma:)))) Hm, mladostniška neumnost, hm…
Sovraštvo? kje točno ga stresaš. a vedno doreagiraš, ko ti kdo kaj pove po pravici, tako, da ga nazaj začneš žalit? razumem, da te boli, ampak nesramna ni treba biti, sploh, ker nimaš pojma ne o meni, ne o tej gospe.
Ona meni ni v nobeno uteho. Živi svoje življenje, kot bi bilo dobro tudi zate. Če imaš pa kaj pokazat, pa še ti napiši knjigo o tem.
Jaz vsak dan jem, kar sem si skuhala. Okusno je. Prideš na kosilo? Bo dovolj tudi zate.[/quote]
Žališ ti celo temo. Jaz sem ti dala samo dobronameren nasvet, ker to sovraštvo ni dobro ne zate, ne za tvoje otroke in definitivno ga je sprožilo nekaj kar ti v življenju manjka. Seveda nisem pričakovala, da boš zaradi 1 posta doživela razodetje. Važno, da je zasajeno seme, ko jih bo dovolj čez nekaj let, se boš mogoče rešila iz te neproduktivne jeze. Če bi ti živela svoje življenje, ne bi otrok učila sovražit drugačne.
Sem naštela različne razloge za št. otrok, pogum je eden, tvoj primer veselice, pa je seveda primer neumnosti. Srečno.[/quote]

Bom odgovorila, ampak res samo še enkrat. Kakšne zgodbice si pa ti napletla. Se ti je kaj hudega sanjalo danes?
Kakšno sovraštvo, pa kje si ga našla? Jaz sem samo mojim otrokom pokazala na živih primerih obnašanje edincev, s katerimi je težko shajat. In jim položila na srce, da naj med takimi ljudmi ne iščejo partnerja, ker je z njimi hudo težko živet. Primerov je pa “v naravi” še pa još. V vsakem razredu po par. Nikoli pa nikomur nisem rekla, da mora koga ali kaj sovražit. Kje si to pobrala?
Žalitve prihrani zase. Mislim, da sploh ne veš čisto dobro o čem sem govorila in mi je bedno se kregat z nekom, ki vztrajno trdi, da je noč bela. In tiste, ki menijo drugače, žali na vse možne pretege.
Jaz pa od tebe nič ne pričakujem, da boš kdaj razumela karkoli iz te debate. Morda boš, morda ne boš. Karma pač.

Žališ ti celo temo. Jaz sem ti dala samo dobronameren nasvet, ker to sovraštvo ni dobro ne zate, ne za tvoje otroke in definitivno ga je sprožilo nekaj kar ti v življenju manjka. Seveda nisem pričakovala, da boš zaradi 1 posta doživela razodetje. Važno, da je zasajeno seme, ko jih bo dovolj čez nekaj let, se boš mogoče rešila iz te neproduktivne jeze. Če bi ti živela svoje življenje, ne bi otrok učila sovražit drugačne.
Sem naštela različne razloge za št. otrok, pogum je eden, tvoj primer veselice, pa je seveda primer neumnosti. Srečno.[/quote]

Bom odgovorila, ampak res samo še enkrat. Kakšne zgodbice si pa ti napletla. Se ti je kaj hudega sanjalo danes?
Kakšno sovraštvo, pa kje si ga našla? Jaz sem samo mojim otrokom pokazala na živih primerih obnašanje edincev, s katerimi je težko shajat. In jim položila na srce, da naj med takimi ljudmi ne iščejo partnerja, ker je z njimi hudo težko živet. Primerov je pa “v naravi” še pa još. V vsakem razredu po par. Nikoli pa nikomur nisem rekla, da mora koga ali kaj sovražit. Kje si to pobrala?
Žalitve prihrani zase. Mislim, da sploh ne veš čisto dobro o čem sem govorila in mi je bedno se kregat z nekom, ki vztrajno trdi, da je noč bela. In tiste, ki menijo drugače, žali na vse možne pretege.
Jaz pa od tebe nič ne pričakujem, da boš kdaj razumela karkoli iz te debate. Morda boš, morda ne boš. Karma pač.[/quote]
Joj, ženska, no! Kolikokrat si že napisala, da se ne boš več oglašala, pa še vedno smetiš tu. Daj, enkrat za spremembo se drži lastnih besed!