Zvezde na nebu
Veliko berem o tem in se tudi ukvarjam z opazovanjem “zvezd”. Čeprav znanstveniki in strokovnjaki oporekajo temu, sem z duhvnega in materialnega stališča prišel do spoznanja, da nekje v vsemirju obstaja še en svet ali pa več svetov, kjer je življenje.
Kdo ve, ali preselitev duš z naše zemlje ali pa jih je materija ustvarila tam, kjer so.
Nekoč v prihodnosti bodo bolj jasna spoznanja, sedaj pa smo še daleč, daleč od tega.
Ravnokar sem iz nočnega sprehoda.
Ob pogledu na svetlobo mogoče že zdavnaj ugaslih zvezd:
Kadar grem na pokopališče, kjer ležijo posmrtni ostanki mojih prednikov, začuda, ne čutim prav nič.
Nesem tja sveče, cvetje, se ustavim, toda tam se še sama počutim strašno mrtvo.
Ko pa zrem v zvezdnato nebu, kot bi čutila, da so tam moji predniki, na eni ali na več zvezdah. Kot bi mi mežikali in spremljali moj pogled v nebo. Zelo sem povezana z njimi v zvezdanti noči.
Planeti gotovo niso, ker planeti ne svetijo. Svetijo pa zvezde, podobne soncu, torej žareče/vroče različnih velikosti. Lahko pa, da je samo hologramska slika. 🙂