Zvončki in trobetnice …
mačice, vijolice …….dobro jutro, Tjavendanovci!
Tih deževen dan …. so nekoč na Evroviziji prepevali 1x band! Zanimivo, kako ostane nekaj v našem spominu – kar tako nekako, za vedno! Ostane nepozabno. Kot je nepozaben vonj šopka pravkar nabranih prvih pomladanskih zvončkov! Ko sem se včeraj vračala iz službe, sem ustavila avto, si vzela petnajst minut časa in nabrala prve pomladanske zvončke. Tiste zvončke, ki smo jih tam daleč nekje v tretjem razredu v zvezku o spoznavanju narave in družbe tako podrobno narisali: čebulica, steblo, zelena čašica, trije beli venčni listi …. Eh, pomlad je tu, da, resnično je tu pomlad. Določeni predeli, mimo katerih se peljem v službo in domov, so posuti s prvimi zvončki, odeti z njihovo prečudovito belino in cingljanjem. Sapo mi je vzelo, ko sem opazila ta hitri preskok narave. In – seveda sem jih morala nabrati. Ni šlo drugače. Noben Dior, ne Thierry Murgler, ne Versace niso sposobni spraviti skupaj takega vonja, kot ga premore en sam šopek prvih spomladanskih zvončkov.
Privoščite si, dragi prijatelji to razkošje in z vso otroško igrivostjo ponesite obraz v en tak šopek – misli in davno pozabljeni spomini bodo v vas prebudili željo ponovno sprehoditi se po poteh, po katerih smo kot otroci tako radi hodili. Prebudil nas bo ta nepopisni in nepozabni vonj, v nas bo ponovno vzklilo veselje do življenja, radost in igrivost, tako kot je narava prebudila zvončke, mačice, trobentice, tiste svetlo modre oz. že malce vijoličaste rožice, katerim sem žal pozabila ime, pri nas jim pravimo kar plavčki, in če se v takem šopku znajde še ognjeno rdeče vresje in vejica ali dve zimzelena, potem vemo, da je – pomlad resnično tu, pred vrati, le odpreti jih še moramo!
Vzemimo si torej ta letni čas tako, kot nam svetuje Z.Modrej:
“Brez vsega smo prišli na ta svet, in taki bomo tudi odšli. Nihče na more ničesar odnesti s seboj, zato skušajmo čim več razdeliti, dokler še lahko nagradimo tiste, ki jih želimo, in se z njimi tudi poveselimo. Delitev pred odhodom je delitev nagrad, potem pa le še delitev dobitkov.”
Tih deževen dan …….. a vendarle – miren in lep,
Mariči
Hej Marici,
Res je prisla pomlad, morda spet prezgodaj, vendar je narava prebujena…
ja zvonckov in teloha je ze obilo… Pa zivali se oglasajo…, tako da imam precejsnje tezave z Binom, na vecernih sprehodih.. Ker sta imela prevec dolge dialoge z lisjakom, sem se iz gozda preusmeril na polje, tam ga pa sedaj motojo fazani in neke race, ki se oglasajo iz grmovja ob reki..
Mene so pa v soboto prevevali podobni obcutki! Na sprehodu z mojim pesekom (sicer bolj telicek kot pesek) in ob reki pravo malo morje zvonckom! Tak lepo je blo za videt! Naberem sopek, kasneje najdem se par macic in prav lepo je zdaj vsak dan si mal ucke spocit na tem sopku, ko je v Lj kr skoz neki oblacno!
Komaj cakam se tulipane pa trobentice!!!!!!!
LP