Hodim na botoks. Pa kaj potem?

07. oktober 2022
Foto: Unsplash

Barvanje sivih las. Ravnanje zob s pomočjo zobnega aparata. Laserska operacija oči za odpravo dioptrije. Vse to je v redu, celo pohvalno. Ampak da si greš pa gube “speglat” z botoksom? To pa ne!

Lepotna kirurgija v zadnjih letih postaja vse manj tabuizirana in vedno več ljudi se zateka po pomoč k estetskim kirurgom, da odpravijo kakšne večje ali manjše nevšečnosti, ki jih motijo. A kljub temu v 21. stoletju še vedno obstaja kar nekaj takšnih, ki se jim to zdi popolnoma nepotrebno, celo nespametno ali nesprejemljivo.

Pa ne govorim le o starejši generaciji, ki jim že obvezen obisk splošnega zdravnika predstavlja stres in odlašajo z njim, kolikor se le da, kaj šele, da bi razumeli, da gre nekdo prostovoljno, celo z veseljem pod nož ali na injekcijo v obraz, za to pa še plača več njihovih mesečnih pokojnin. Tudi mlajši, tisti v srednjih letih, ki že vedo, kaj so to staranje in vedno globlje gube, znajo v neodobravanju privzdigniti kakšno obrv.

Foto: Unsplash

Z “razbrazdanim” čelom sem živela kar desetletje

Sama sem stara 38 let in enkrat letno hodim na “osvežitev” obraza z botoksom, kar pomeni, da mi lepotni kirurg “popegla” tiste grozne globoke čelne gube, ki so se mi zaradi tega, ker svoje doživete pripovedi že od nekdaj pospremim tudi s še bolj doživetimi grimasami in gubanjem čela, izrisale že kmalu po 20. letu in so me res motile.

Ampak s tem “razbrazdanim” čelom sem živela kar desetletje, poskusila z vsemi možnimi kremami in preparati, preden sem se pri 35 odločila za ta korak. In to s precej slabe vesti, priznam. Na začetku sem to celo malce skrivala, na primer pred nekaterimi prijateljicami in družinskimi člani, ker so mi pač komentarji v slogu “kako so pa nekatere ženske neumne in plastične”, “tega jim pa res ni treba”, “kako lahko dajejo ta strup v telo”, vseeno prišli malce do živega. Oziroma sem se ob takšnih pripombah počutila nelagodno.

A ne prav dolgo. Ker prvič, v resnici je pomembno le to, kaj sami mislimo o sebi in kako se počutimo v svoji koži. Če se zato, ker s pomočjo botoksa moje gube niso več tako zelo vidne, počutim bolje, bolj samozavestno, je odločitev očitno prava. In drugič, zakaj ne bi nečesa, kar te moti in česar ne moreš odpraviti sam, po neki “naravni” poti odpravil drugače, z malo pomoči, če imaš možnost za to?

Foto: Unsplash

Botoks se ne uporablja samo za pomlajevanje

Večina žensk, ki jih poznam, pa tudi kar nekaj moških, se redno barva, ker jim bodisi njihova naravna barva las ni všeč bodisi si tako zakrivajo vse več sivih las, ki so tako kot gube del staranja. Zadnja leta je vse bolj priljubljeno tudi ravnanje krivih zob s pomočjo zobnih aparatov, kar je po določenem letu pri nas treba narediti samoplačniško in ne več pod okriljem zdravstvenega zavarovanja. In zdravljenje z zobnim aparatom stane po več tisoč evrov, odvisno od zahtevnosti primera, obsega in trajanja zdravljenja. Tudi za lasersko odpravo dioptrije, da potem ni treba več nositi leč ali očal, je treba seči precej globoko v žep.

Zdaj boste verjetno rekli, da to ni primerljivo, ker botoks je vendarle telesu tuja snov, strup, ki ti ga lepotni kirurg injicira pod kožo.

Trditev, da je botulin toksin, kot strokovno pravimo botoksu, strup, povsem drži. Pravzaprav gre pri botoksu, ki se uporablja v sodobni medicini, za beljakovino iz botulinskega toksina, ki ga proizvaja bakterija Clostridium botulinum, ta pa velja za najbolj toksično beljakovino sploh.

In vendar se v zelo prečiščeni obliki in majhnih količinah že dolga leta uporablja tako v zdravstvene kot lepotne namene.

Ker je botoks nevrotoksin, kar pomeni, da usmerjeno deluje na živčni sistem in moti signalne poti ter deluje kot mišični relaksant, ga v medicini uporabljajo za blaženje mišičnih krčev pri nekaterih oblikah cerebralne paralize, za lajšanje migrenskih glavobolov, učinkovit je pri odpravljanju težav s čezmernim potenjem, saj vpliva na delovanje žlez lojnic. In ja, lepotni kirurgi po botoksu posegajo, ko si stranke želijo skriti znake staranja ali sledove prekomerne obrazne mimike.  

Pa se vrnimo nazaj k očitku, da po nepotrebnem ženske, ki hočemo malce skriti ne tistih drobnih smejalnih gubic okrog oči, ampak predvsem tiste globoke, vidne znake staranja, vase dajemo strup. Naj vas na tej točki nekaj vprašam … Kaj pa tisti, ki kadite? Tisti, ki redno konzumirate alkohol? Ali to dvoje ni prav tako strup za vaš organizem?

Foto: Unsplash

Zmernost in preverjen strokovnjak sta ključna

Ne razumite me narobe. Vsekakor povsod, tudi na področju lepotnih popravkov, zagovarjam načelo zmernosti in vsako pretiravanje se tudi meni zdi vsaj težavno, če ne celo sporno. Mislim, da bi dekleta in ženske, ki nimajo meje in pretiravajo z lepotnimi popravki, morali kirurgi celo zavrniti, ne pa iz njih delati skorajda nove oziroma čisto druge osebe, ki so, če pogledate fotografije izpred 10 let in danes, praktično neprepoznavne.

Tudi kakšna znana Slovenka je dandanes precej spremenjena ali pa je za svoja leta videti neverjetno mladostno, pa ne razkrije kaj, ali bolje rečeno, kdo stoji za tem.

Spomnim se, ko smo pred časom mediji na veliko pisali o tem, da je Jennifer Lopez izjavila, kako nikoli v svojem življenju še ni uporabila botoksa. Takrat se je med mano in prijateljicami razvila debata, da morda pa ne laže in resda nikoli ni obraznih gub gladila z botoksom, a le od krem, pilingov, obraznih mask in navadnih neg kože pri kozmetičarki preprosto ne more biti že 30 let videti enako, predvsem pa tako, kot da se ni postarala niti za eno leto, kaj šele za tri desetletja.

Za njenim večnim mladostnim videzom zagotovo stojijo vsaj pregrešno dragi lepotni tretmaji, na katere hodi vsak mesec (takšni, ki stanejo toliko kot vaš avto, parkiran pred hišo oziroma blokom), morda tudi kakšna dermalna polnila, če že ne botoks. In seveda odličen umetnik ličenja. A roko na srce, misterija J. Lo verjetno ne bomo nikoli odkrili.

Foto: Pexels

Včasih se določenih stvari preprosto ne da rešiti po “naravni” poti

Kar me privede že do naslednjega, zelo verjetno retoričnega vprašanja … Zakaj je v 21. stoletju temu še vedno tako? Zakaj ostajajo lepotni nekirurški in kirurški posegi do neke mere tudi dandanes tabu tema? Zakaj je tako težko priznati, da smo si nekaj popravili, spremenili (če je, seveda, kot že rečeno, to v nekih razumnih mejah)?

Zakaj se mlada, sicer postavna mamica, ki ji je po nosečnostih ostalo ogromno povešene, odvečne kože in ji niti redna telovadba ter pravi način prehranjevanja ne pomagata pri tem, da bi se je rešila, sramuje povedati, da se je zatekla po pomoč k lepotnemu kirurgu, ki je to “nevšečnost” odpravil z abdominoplastiko? Zakaj gospa v srednjih letih, ki ima izredno velike dojke, zaradi katerih jo bolijo ramena in hrbet, ne upa povedati, da se je odločila za poseg zmanjšanja in dviga prsi?

Foto: Unsplash

Včasih se določenih stvari, ki nas motijo, preprosto ne da rešiti po “naravni” poti. Se mi zdi v redu, da nekdo, ki je prekomerno težek, a ni še nikoli v življenju poskusil z malce prilagojeno, če hočete dietno prehrano, in z redno telovadbo odpraviti debelosti, preprosto odide na liposukcijo? Seveda ne. 

A če je takšna oseba spremenila nezdrave prehranjevalne navade, se začela gibati, pa se določenih delov telesa še vedno drži tista trdovratna maščoba – zakaj bi jo obsojali, ker se je odločila transformiranja svojega telesa dokončati z izsesavanjem te maščobe pri kirurgu?

In če je ženska že vse življenje nesamozavestna ter zaprta vase zaradi izredno malega oprsja, res moramo z obsojajočimi pogledi ali komentarji dajati vtis, da mora skrivati to, da se je odločila za povečanje oprsja z vsadki?

Ja, videz ni vse, so veliko pomembnejše stvari. In ni lepo biti zagledan vase ter nečimrn. A vendar smo ljudje tudi vizualna bitja. In to, da smo si všeč, da smo zadovoljni ne le s tem, kaj nosimo navznoter, temveč tudi s svojim zunanjim videzom, ni nič narobe, bi rekla. Pri piljenju svojega videza pa vsekakor bodite zmerni in ravnajte po pameti. Obiskujte preverjene strokovnjake ter se vedno najprej prepričajte o varnosti kozmetičnih ter lepotnih posegov. Predvsem pa ne pozabite: popolnosti ni in tudi če bi obstajala … bi bila skoraj zagotovo zelo dolgočasna. Se strinjate? 

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Style.Over.Net.

New Report

Close