Nastop na enem od svetovnih tednov mode, denimo v Parizu, Milanu, New Yorku, Tokiju, Londonu, Berlinu ali Københavnu, se za manekenke in manekene zdi uresničenje njihovih ultimativnih sanj.

Še posebej se tako dozdeva tistim, ki šele začenjajo z velikopotezno kariero v modelingu. Toda, koliko jih življenje v času med tednom mode, ter pot do tja in nazaj v resnici stane? Nekateri modeli namreč zaradi angažmajev na mednarodnih tednih mode potonejo v dolgove.

Domov se vrnejo z razbitimi sanjami in bankrotiranimi računi. Nekateri od tistih, ki nimajo sreče, da bi bili že uveljavljeni in iskani, se s tedna mode vrnejo v stečaju. Še pred začetkom londonskega tedna mode so novinarji britanske mreže BBC razkrili, da mnogi, ki vstopijo v svet mode, nimajo prav nobenega pojma o finančni plati.

Tu so stroški potovanja do ene od modnih prestolnic, plačila prevoznih sredstev po mestu, stroški najema za bivanje v času preizkusov in nastopov, prehrana ter še marsikaj. Te stroške modelom sicer plača njihova matična modna agencija, toda številni mladi, ki želijo uspeti na modnih pistah, ne preberejo ‘drobnega tiska’: in ta pravi, da jim te stroške modna agencija odbije od njihovega končnega honorarja pred vrnitvijo domov.

Tako se kar velikemu številu manekenk in manekenov pripeti, da so na koncu svoji modni agenciji celo dolžni, saj je njihov honorar nižji od stroškov, ki jih mora zanje plačati agencija.

Anna kot manekenka že od svojega 17. leta dela na modnih revijah najbolj uglednih znamk, kot so Prada, Mulberry, Comme des Garcons in druge. A celo po treh letih nastopanja na pistah ne more odplačati dolga v višini približno 10.000 britanskih funtov, kolikor jih še dolguje svoji agenciji. V dveh letih ni videla praktično nič od zaslužka, saj so bili stroški višji od njenih honorarjev.

Ruska manekenka Ekaterina Ozhiganova, ki dela v Parizu, dobro pozna tovrstne zgodbe, tudi iz lastnih izkušenj. Zato je ustanovila združenje za zaščito pravic manekenov, ki se imenuje Model Law.

“Včasih je bilo tabuizirano predvsem spolno nasilje v modni industriji. Še vedno vsi omenjajo spolno nadlegovanje, nobeden pa noče govoriti o drugačni vrsti izkoriščanja, o denarju. Vsi samo molčijo, ko pride do finančne plati,”

je naravnost povedala pogumna manekenka. In ker se v modni industriji uspeh posameznega modela meri predvsem po tem, koliko zasluži z nastopi, celo manekeni in manekenke o plačilih med seboj nočejo govoriti.

Še neuveljavljeni modeli vseh narodnosti in ras zato zlahka zapadejo v resne denarne težave, še zlasti so ranljivi manekeni in manekenke iz revnejših držav, ki že v štartu nimajo finančnega kritja ali pomoči svojih družin.

Candice, francoska manekenka, ki prihaja z afriške celine, je to potrdila:

“Zavedate se, da kockate. Veste, da je že sama pot na določen teden mode tveganje, da se domov vrnete še bolj v dolgovih, kot ste šli na pot.”

Omenjeno dekle je za BBC ocenilo, da se okoli 40 odstotkov modelov domov vrne z ničlo na računu in obenem z dolgom svoji agenciji za različne stroške. Toliko o bleščečem svetu manekenstva.

D. S.

Foto: Fashionista, L’Officiel, Denim Jeans Observer, Prestige, WWD, CAAFD, Model-Management.de, KBH K, The Impression