Je nov trend zgodnjega zbujanja dober za zdravje?

14. marec 2023

Je nov trend zgodnjega zbujanja dober za zdravje?

14. marec 2023
Foto: Pexels

Na družbenih omrežjih se je pojavil nov trend “5 to 9,” ki zagovarja opravljanje nekaterih obveznosti pred odhodom na delo.

Že dolga leta je zgodnje vstajanje povezano z uspehom. Bill Gates, Elon Musk, Mark Zuckerberg – na družbenih omrežjih lahko beremo, kako se vsi uspešni ljudje zgodaj zbujajo in opravijo veliko nalog, preden se povprečen človek sploh zbudi. V zadnjem času pa se je pojavilo novo gibanje, ki zagovarja takšen režim, torej v posteljo že ob 20. uri in zgodnje vstajanje med 3. in 5. uro.

Vplivneži ta trend imenujejo “5 do 9”, kar se nanaša na tradicionalni delovni čas “9 do 5”, torej jutranjo rutino pred začetkom dela. Ena od voditeljic trenda je TikTokerka @taycrums, ki dnevno objavlja posnetke svoje jutranje rutine, ki se začne z zbujanjem ob 3.30 zjutraj.

@taycrums good morning and happy monSLAY 😌💅🏼✨✨😤😩😮‍💨🤧 #morningroutine #earlymorningroutine #wakeupwithme #setactive #theordinary #abercrombie #ootd #saiebeauty #makeuproutine #wakingupearly ♬ original sound – taycrums

Ko se zbudi, začne dan z jemanjem vitaminov in probiotikov ter pitjem zelenega smutija ali kave z gobami, nato pa si vzame čas za razmislek o dnevu in pisanje dnevnika. Ko s tem opravi, se pripravi na trening in gre v fitnes ali na pilates. Po treningu poje zajtrk, v tišini prebere knjigo in se na koncu stušira, pripravi na dan in gre ob devetih v službo. Da bi dobila dovolj spanja in energije za vse jutranje aktivnosti, gre spat že ob osmih zvečer.

Tay ni edina, ki se drži te rutine, vse več je vplivnežev, ki se prej zbujajo in gredo tudi prej spat. Petra Nimac dr. med. in specialistka za nevrologijo, pa razlaga, ali je tak režim spanja sploh koristen, koliko spanca res potrebujemo in kako lažje zaspimo, če poskušamo izboljšati spalno higieno.

Foto: Unsplash

“Če bi dolgoročno namenoma spremenili svoj vzorec spanja, bi dejansko zmotili naš notranji cikel spanja. Mislim, da bi s predlaganim režimom spanja lahko zmanjšali delež spanja z globokimi valovi NREM, ki imajo pomembno vlogo pri utrjevanju spomina, izboljšanju kognitivnih sposobnosti, sklepanja ali kritičnega mišljenja,” razlaga nevrologinja.

“Po drugi strani pa se je zelo težko popolnoma izločiti iz civilizacije, ki vsekakor ne dopušča spanja ob 20. uri. Menim, da je bil tak režim spanja verjetno nekoč v preteklosti človeka normalen, ker so bile takšne civilizacijske okoliščine, ni bilo elektrike, primanjkovalo je svetlobnih in zvočnih dražljajev ob sončnem zahodu, zjutraj pa so se zbujali ob zori oz. ob zvoku živali,” še dodaja.

Najbolje je prisluhniti notranji uri

Ker potrebo po spanju, uspavanje in trajanje spanja uravnavajo trije neodvisni notranji procesi, je priporočljivo negovati notranjo uro in potrebo po spanju ter se izogibati zunanjim dejavnikom, ki lahko vplivajo na spanec.

Eden od njih je t.i cirkadiani ritem. Mladostnikom se notranja ura pogosto premakne na to, da zaspijo pozneje, daljše jutranje spanje pa povzroča njihov notranji ritem. Včasih ta ritem ni prilagojen njihovim potrebam in pogosto zjutraj ne morejo učinkovito delovati.

Foto: Profimedia

Po drugi strani pa, ko postajamo starejši, se naš cirkadiani ritem spet spreminja in premika nazaj. Zgodaj hodimo spat in se zjutraj prej zbudimo. Naš spanec pa pogosto motijo ​​različni zunanji dejavniki in je tako pogosto razdrobljen. Mladi tako potrebujejo 8 do 10 ur spanca, odrasli pa približno 6 do 8. A nevrologinja svetuje, da je bolje, da ciljamo na višje število ur spanca v teh okvirih.

Številne telesne in duševne bolezni, ki jih povezujemo s staranjem, so pravzaprav povezane z motenim spanjem. Spanje je aktiven proces in menjavanje budnosti/spanja uravnava celotna mreža bistvenih struktur v možganih in ni lokalizirano samo v enem centru.

Foto: Pexels

Vse raziskave kažejo, da več kot spimo skozi vse življenje, manj je srčno-žilnih bolezni, manj je raka, manj je možnosti za demenco in drugih nevrodegenerativnih bolezni. Vsi naši organi in telesni procesi so naravnani, da med našim spancem delujejo optimalno in te tudi najbolj trpijo, če ne spimo dovolj. Spanje izboljša številne različne funkcije v možganih, vključno z našo sposobnostjo učenja, pomnjenja in sprejemanja logičnih izbir in odločitev.

Torej, če želite biti zdravi in uspešni v življenju, pravzaprav ni pomembno, kdaj vstanete in koliko postorite, ko se zbudite, ampak je pomembna vaša spalna higiena. Bodite pozorni, da se zvečer izogibate napravam in modri svetlobi, imejte hladno spalnico in spite v temi.

Avtor
Piše

M. V.

Style. Več novic

New Report

Close