K razmisleku o staranju me seveda niso spodbudili zgolj članki psihologov in novinarjev, ki so že pisali in razglabjali o tem; dovolj mi je jasno iz lastnih izkušenj. Nimam jih več 30, pa tudi 40 ne. Sem na polovici svojega življenja (v najboljšem primeru) ali že pri koncu (v najslabšem). Dovolj dolgo sem na svetu, da torej lahko kaj napišem tudi iz lastnega kota opazovanja.

Spomnim se, kako so se ozirali za mano v mojih 20. in 30. letih in vem, kako se sedaj. Resnici na ljubo še ni čutiti blazne razlike, ta je zgolj v ‘klienteli’ ali še to ne. Če sem pri svojih 20-ih privlačila marsikaterega 30-letnika, je dvakrat kasneje še vedno podobno: še vedno mikam nekatere tridesetletnike, le da ti spadajo v posebno kategorijo, ki jih zanimajo ‘milfice’ (pri tem radi pozabljajo, kaj kratica ‘milf’ sploh pomeni – in jaz nimam otrok, tako da po defaultu ne morem biti milfa, lahko sem le ‘ženska določene starosti’ – o čemer pa več v nadaljevanju).

Starost – vsaj do neke meje, recimo do Abrahama – torej nima posebne zveze, kako vas bodo moški dojemali. Več ima opravka z vašim lastnim občutkom privlačnosti, kot čem drugim. Pa z urejenostjo, seveda, in ta ni odvisna od let, pač pa od skrbi zase. Nenazadnje je občutek privlačnosti povezan tudi z optimizmom: bolj, kot ste polni samozaupanja, več privlačnosti izžarevate.

Naslov članka je torej nekoliko zavajajoč. Priložnosti za moško družbo imamo ženske vedno vsaj nekaj odstotkov, tudi take, ki živijo v domu za ostarele. Res pa je, da se z leti izbira manjša – pri 80-ih za nami najbrž ne bo več gledal 30-letnik, če pa že bo, potem ima tip precej čudaška nagnjenja. Vsekakor pa imamo še vedno precej možnosti, da si bo naše družbe zaželel 70-letnik.

Bloger Ari Seth Cohen z Ilono Royce Smithkin, 93, o kateri nadvse rad piše…

Težava je bolj v družbi sami, kot specifično v moškem spolu, saj tudi ženske vse bolj diskriminiramo svoje sovrstnice. Starost dobesedno odrivamo na rob, kot da to ni usoda, ki nas bo doletela. Pa nas bo, če bomo le živeli dovolj dolgo, da jo bomo dočakali.

Sedaj veliko bolje razumem svojo mamo, ki mi je nekoč na vprašanje o gubah odgovorila: “Tudi ti boš stara, če ne boš mlada umrla.” V tem stavku se pravzaprav skriva vsa modrost, veljavna tako za moške kot ženske. Zdi pa se, da smo nanjo pozabili, v tem poblaznelem svetu družbenih omrežij, kjer so čvrste in mlade zadnjice ter oprsja, vključno z našobljenimi usteci in polnimi lički, postali normativ.

Ni treba biti genij ali posebno pameten, da ugotoviš, kako je diktatura mladosti obsedla ves svet, kot da bomo vsi skupaj večno mladi, staranje, hiranje ali umiranje pa so odrinjeni ne le na rob naše zavesti, ampak tudi družbe na sploh. To očitno ni tema, ki bi pretirano zanimala oglaševalce, pa tudi samih udeležencev na družbenih omrežjih ne.

Carmen Dell’Orefice

Zato je odločitev še vedno preredkih podjetij, da v svoje oglase vključijo starejše ljudi zgubanih obrazov, povešene kože, sivih las in umetnih zob (pa ne samo v primeru anti-age krem, namenjenih ženskam po 70. letu), več kot dobrodošla. Veliko premalo jih je in zato dobimo vtis, če na hitro prelistamo katerokoli modno revijo,  da na tem svetu obtajajo samo ljudje do 30. leta starosti (spet omenjamo številko 30, čeprav je znanstveno dokazano, da se takoj po 25. letu začne ireverzibilen proces staranja in propadanja; toliko o tem).

Družbena omrežja, kot so Instagram, Pinterest ali Facebook (Twitter je v tem primeru manj obremenjen z mladostjo, ker je fotografija manj v ospredju) prispevajo k fašistioidnemu pogledu na dihotomijo med mladostjo in starostjo ter vsem tistim ‘nevidnim’ vmes. Zato je treba nekaj ukreniti oziroma spremeniti in pravzaprav ni nobenega drugega zdravila zoper diktaturo mladosti, kot da začnejo tudi starejši bolj agresivno dvigati svoj glas in opozarjati nase. Mladost je kričeča sama po sebi, na vseh drugih pa je, da si izborijo svoj prostor pod soncem – ne glede na leta.

Modna ikona Bethann Hardison je ena tistih, ki opozarjajo na nepotrebno diktaturo mladosti – vsa telesa se starajo, je med drugim njeno sporočilo

Moda in življenjski slog sta idealna za odkrivanje novih možnosti ne glede na leta, kar potrjujejo modne in stilske ikone Iris Apfel, Jacqueline Murdock, ki je pred petimi leti nastopila v reklami za torbe Lanvin, Japonka Yayoi Kusama, Carmen Dell’Orefice, Linda Rodin, Daphne Selfe, Bethann Hardison in druge. Kljub starosti, ki se v večini primerov nagiba krepko po 70. letu, jih je nemogoče zgrešiti in so prave pionirke čudovitega staranja celo v digitalni dobi – med njimi je tudi igralka Helen Mirren.

Prekrasna Helen Mirren je dokaz žlahtnega staranja

In kaj je torej ‘ženska določene starosti’? V enem od primerov je to Une Femme d’un certain Age, blog, ki ga piše – jasno, ženska srednjih let. No, resnici na ljubo jih ima že malo več. In če vprašate denimo Francoze (ali pa Google), koliko naj bi bila stara ženska določene starosti, vam bi diplomatsko odgovorili, da gre za frazo, ko opisujete žensko, ki ni več mlada, po naftalinu (ali cipresah) pa še vedno ne zaudarja.

Odličen vzgled, kako bi se moralo živeti ne glede na leta, če smo le dovolj zdravi – živeti torej opazno, živhno, poskočno in izrazno, pustiti na tem svetu svoj lastni pečat v danem času – pa je 95-letnica, ki je v resnično zrelih letih postala prava Instagram ikona! Branje tega prispevka je obvezno za vse, ki razglabljajo, kako so pri 40-ih ali 50-ih letih na tem svetu opleli ali že izrekli zadnjo besedo…

In ko smo pri slednji, na nas samih je, da si to besedo tudi v času, ko naj bi nastopila nevidnost, priborimo nazaj in se upremu nareku družbe. Pri čemer imamo kajpak posebno nalogo tudi mediji, da o tem ozaveščamo in skušamo miselnost spreminjati nazaj, v čase, ko ni bila cenjena samo gladka in napeta koža, ampak so veliko več pomenile in bile cenjene kakovosti, kot so starost, modrost in izkušenost – slednji dve pa ponavadi hodita z roko v roki prav z dovolj časa, preživetega na tem svetu.

Foto: Fashionista, YouTube, Getty Images, Pinterest, CNN