Kakšna je verjetnost, da vas zadane kriza srednjih let?

16. oktober 2022
Foto: Pexels

Vsi vemo, kako naj bi izgledala tipična kriza srednjih let …

… moški med štiridesetim in petdesetim letom nenadoma začuti potrebo, da si privošči nov avto, obvezno kabriolet, ki ga sam dojema kot simbol mladosti, vsi okoli njega pa prepoznajo, da je bil nakup brezsmiseln poskus vračanja v mladost. 

Čeprav bi morda mislili, da kriza srednjih let čaka vsakega, ko enkrat doseže določeno starost, to je okoli 45 let, raziskave kažejo, da je ne doživijo vsi. S starostjo resda doživimo določene fizične in čustvene spremembe in posledica teh je določena stopnja negotovosti in za nekatere tudi večje anksioznosti, toda beseda kriza naj bi nakazovala na nekaj ogromnega, katastrofalnega in uničujočega, kar ni nujno res.

Nekateri strokovnjaki celo pravijo, da je kriza srednjih let le izgovor ter odraz našega finančnega stanja in kulturnih norm družbe, v kateri živimo.

Foto: Unsplash

Kako definiramo krizo srednjih let?

Kriza srednjih let je obdobje našega življenja, v katerem se posameznik začne spraševati o lastnih uspehih, dosežkih, življenju, ki ga živijo, ter se sprašuje, ali bo takšno življenje še naprej v zadovoljstvo. Če posameznik oceni, da je nezadovoljen s svojim življenjem, začne iskati in početi stvari, ki bi ga lahko osrečile in mu naredile življenje bolj polno. 

To lahko pogosto privede do velikih in nenadnih sprememb v profesionalnem življenju, razmerju ali pri hobijih, lahko pa pomeni tudi bolj tvegano življenje, ki lahko privede tudi do zdravstvenih težav. 

Takšna kriza je najpogostejša med 40. in 60. letom, toda to ne pomeni, da jo bomo doživeli takoj, ko dopolnimo 40 let. Kriza se lahko pojavi kot posledica različnih dejavnikov, med katerimi so tudi ločitev, smrt bližnje osebe, dolgčas ali pomembnejši dogodek. Pojavi se takrat, ko sta identiteta in življenjski cilj zaradi staranja v konfliktu. Morda se začnete zavedati, da otroci rastejo in vas ne potrebujejo več, morda ugotovite, da vas služba ne osrečuje ali pa se začnete zavedati, da se starate in da nikoli niste doživeli tistega, kar ste si najbolj želeli. 

Foto: Unsplash

Kakšni so simptomi?

Simptomi so odvisni od vsakega posameznika in nekateri jih doživijo le minimalno količino, ki ne vpliva na njihovo vsakdanje življenje, medtem ko drugi doživljajo močnejše simptome, ki pomembno vplivajo na njihova razmerja in zdravje.

Med simptomi so:

  • anksioznost
  • izguba teže ali pridobitev na teži
  • težave s spancem
  • velike težave z neodločenostjo
  • spremembe v vedenju, na primer antisocialno vedenje, impulzivnost, neracionalno vedenje
  • občutki jeze, zdolgočasenosti, praznine, razdražljivosti, izguba ciljev v življenju, občutki nostalgije, žalosti, neizpolnjenosti
  • depresija ali velike motnje razpoloženja
  • pretirana skrb za zdravje in hipohondrija
  • nenehno premišljevanje o preteklih napakah in neuspehih
  • kronično obujanje spominov na dogodke iz mladosti, pretekla razmerja
  • sprememba življenjskega stila in službe, na primer odpoved ali selitev 
  • težave v romantičnem razmerju – izogibanje partnerju, varanje, nezvestoba
  • drastične spremembe v izgledu, vedenju ali skrbi zase
  • finančna neodgovornost in pretirano zapravljanje
  • ogromni plani za prihodnost, kot so potovanja, investicije
  • spremembe v verskem in spiritualnem življenju, na primer nenadna spreobrnitev ali ogromen interes za vero

Ljudje, ki se spopadajo s krizo srednjih let, imajo pogosto občutek, da njihovo dotedanje življenje nima smisla in poskušajo najti način, da se zopet najdejo. 

Foto: Unsplash

Kako dolgo traja?

Trajanje krize, med katero se posameznik sooča z zgoraj naštetimi simptomi, je odvisno od tega, kako pogosti so simptomi in kako posameznik takšne simptome odpravi. 

Strokovnjaki svetujejo, da posameznik poišče vzrok za takšne občutke in najde zdravo rutino, ki mu ustreza. Svoje misli, ki so škodljive, je treba reprogramirati v pozitivno perspektivo, ki pomaga, da živimo svoje življenje kar se da zadovoljno. 

Krize ne moremo zdraviti, saj ni duševna bolezen, toda je stanje, ki ga moramo sprocesirati, premisliti in raziskati. Terapija lahko pomaga pri tem, da ne naredimo česa impulzivnega, kar bi lahko imelo negativne posledice.  

Foto: Unsplash

Je kriza srednjih let le izgovor?

Številni strokovnjaki menijo, da je kriza srednjih let, kot jo poznamo, opisuje le izkušnjo določene skupine ljudi. In sicer belcev, ki živijo v Zahodnem svetu v relativno visokem družbenem razredu. Alexandra M. Freund, profesorica na Univerzi v Zürichu, verjame, da ni razloga, da bi bilo tisto obdobje najbolj kritično v našem življenju. S krizami se namreč neprestano soočamo in verjetno bi lahko rekli, da so največje krize pravzaprav v našem otroštvu in mladih letih, ko se težko spopadamo s stvarmi, ki so popolnoma nove in neznane. 

Čeprav obdobje okoli štiridesetega leta lahko predstavlja čas, ko se začnemo zavedati, da se staramo in se začnemo spraševati o smislu življenja in tako naprej, pa številni verjamejo, da je leta 1965 skovan izraz “kriza srednjih let” zgolj izgovor ter da ljudje skorajda pričakujejo, da jih kriza zagotovo zadela. Kriza srednjih let naj tako ne bi bila psihološko stanje, ki ga dosežemo pri določeni starosti, temveč odraz kulturnih norm, predvsem na Zahodu. Boljše je naše finančno stanje, večja je možnost, da jo bomo doživeli.