Paradoks našega časa je, da imamo telefone brez tipk, ljudi brez pameti, razmerja brez ljubezni, kokakolo brez sladkorja, kavo brez kofeina, cigarete brez nikotina, mleko brez maščob, ženske brez čustev, moške pa brez jajc!
Kupujemo več, uživamo manj. Imamo velike hiše, ampak male družine, več udobja a malo časa, več diplom a malo razuma, več strokovnjakov in še več težav, več znanja na področju medicine, a manj zdravja.
Pijemo preveč, kadimo preveč, zapravljamo nepremišljeno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, hitro se ujezimo, prepozno hodimo spat, utrujeni se zbujamo, premalo beremo in gledamo preveč televizije.
Prosimo redko.
Želimo povečati naše imetje, vendar smo zmanjšali naše vrednote. Govorimo preveč, ljubimo premalo, pogosto sovražimo. Naučili smo se preživeti, ne pa živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom.
Potovali smo na Luno, problem pa imamo, ko je treba iti čez cesto in spoznati novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Naredili smo velike, vendar ne boljše stvari.
Očistili smo zrak, vendar onesnažili našo dušo. Razbili smo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, naučimo se manj. Načrtujemo več, dosežemo manj. Naučili smo se hiteti, a ne čakati. Imamo večje dohodke, vendar nizko moralo. Imamo več hrane, pa smo še vedno nehvaležni. Gradimo večje računalnike z večjim spominom, komuniciramo vse manj in manj. Prizadevamo si več kvantitete, pozabljamo na kakovost.
To so časi hitre prehrane a počasne prebave, Velikih ljudi, malih karakterjev, hitrih poslov in površnih odnosov. To je čas za mir v svetu in vojno doma, veliko prostega časa in malo uživanja. Čas raznovrstne hrane na eni polovici sveta in podhranjenosti na drugi polovici.
Vse manj je finančnih problemov v zakonu, in vse več je ločitev. Vse več prestižnih hiš, in razdeljenih domov. To so dnevi hitrih potovanj, dragih oblačil in nizke morale. Vse več je debelih ljudi in tablet, ki zmorejo vse – vas razveselijo, otopijo ali ubijejo.
Ne pozabite:
Preživite več časa s svojimi najdražjimi, ker ne bodo večno poleg vas. Povejte kakšno lepo besedo tistim, ki vas od spodaj gledajo s strahospoštovanjem, ker bo ta majhna oseba skoraj zagotovo odrasla in odšla.
Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane. Ne pozabiti reči “rad/a te imam” vašim partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca. Ne pozabite se držati za roke in ceniti trenutkov, ko sta skupaj, ker nekega dne ta oseba ne bo več z vami. Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi.
Smejte se pogosto, dolgo in iskreno. Smejte se, dokler ne izgubite daha. Solze se dogajajo. Vztrajate in preživite. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti, ker se življenje ne meri z številom vdihov ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.
*To besedilo je napisal ameriški stan-up komik George Carlin po smrti svoje žene.
