“Najstnik me bo ugonobil”

M. V., 22. junij 2021.

“Denarja mu ne dam, razen za hrano. Kaj mu sploh še lahko vzamem? Nič.”

Vzgajanje najstnika je eden izmed težjih izzivov matere. Hormoni, želja po neodvisnosti, trma in mnogi drugi izzivi, ki spremljajo najstništvo, so lahko razlog za spore med otroki in starši.

Obupana in jezna mati se je na Starševski čvek obrnila s svojo zgodbo o najstniku, ki ga ne more ukrotiti.

»17 let ima, dobil si je prijatelje, cele dneve visi z njimi, uro ima do 22 00 , pa je že parkrat prišel sredi noči domov, ker ima eden avto, pa se fijakajo naokoli.. Ker mu je kao fino in se mu zdi čisto okej, da podaljša za pet ur.. Kaj lahko naredim? Sem mu grozila, da bo šel, pa prav, da ok. Da bo pri prijatelju živel. K očetu noče, ker ve, da bo moral tam delat, ker šole itak ne bo naredil. Pospravljat noče, pogovarjat se noče. Denarja mu ne dam, razen za hrano. Kaj mu sploh še lahko vzamem? Nič. Je pa nevzdržno, se vsak dan kregava ko dva furmana. Me ima, da ga res pustim, da odide, samo kaj, ko bo ostal brez šole in bog ve kje, predno bo prišel k sebi. Po navadi takrat ni več poti nazaj.«

Rezultat vzgoje

Nekateri uporabniki odgovarjajo, da sin ni tak od včeraj ter da se ga je tako očitno že prej vzgojilo. »Tak ni od včeraj ali predvčerajšnjim…Tak je že od malega. Ker od njega niste zahtevali, ker niste bili dosledni in ker je bilo vse po njegovi zlati ritki, kot je še sedaj. Kdo je tukaj zdaj mama in kdo je otrok, se ne ve. Dela , kar mu pade v rit in v betico. Jaz bi mu že dala zdavnaj dve okrog kepe. Mulc kliče po tem…Ampak zdaj je prepozno. On je izstrelek, ki je že odletel. Prepozno sprašuješ za nasvet. In kje si bila dosedaj?« je odgovoril  eden izmed uporabnikov.

»Draga mama, z njegovim očetom sta zamočila po celi črti. Za njega sta samo še denarnici pa še to ni potrebno, če je v taki družbi, da ima kakšen več, kot potrebuje. Otroka se vzgaja od rojstva do 7-ega leta starosti, če takrat ne dobi osnovnih napotkov, kaj so pravice in, da so te pogojene z dolžnostmi, je začetek vzgoje po 7-em letu starosti, strel v koleno, ker začne potuho in podporo dobivat v družbi in mu praktično v njegovem življenju ne pomenita nič, dokler ga ne zapusti družba,« pa odgovarja drugi uporabnik. Dodaja, da bi morala otroku že od začetka dati občutek, da jima lahko zaupa, do sedaj pa sta ga že izgubila.

»Rešitev je v tem, da mu pustiš, da odraste, vendar mu dopoveš tudi to, da bo za vse napake, odgovoren sam. Razložiš mu, da v primeru, da ne bo nadaljeval šolanja, mu ostane garanje za minimalca ali kriminal, kjer je denarja sicer več, vendar je tudi nevarnost, da bo šel v zapor, da ga pretepejo skoraj do smrti ali celo fentajo. Odpri mu oči, naj v svoji glavi premisli, kakšno življenje si bo ustvaril. Družba ga bo slej ko prej zapustila, eni se oženijo, ustvarijo družine, drugi gredo v arest, tretji spet, končajo svojo življenjsko pot, kaj misli početi potem,« pa je še bil njegov nasvet.

Kako ga ukrotiti?

Kljub temu, da nekateri vidijo situacijo kot brezupno, pa so najstniška leta prav za vse težavna in ni to nič nenavadnega. James Leham, socialni delavec in vedenjski terapevt je za blog Empowering parents podal osem nasvetov, kako ukrotiti podivjanega najstnika

Ne krivite sebe za najstnikovo obnašanje

»Staršem, ki krivijo sami sebe, rečem naj s tem prenehajo. Ni pomembno čigava krivda je, ampak kdo je pripravljen prevzeti odgovornost,« pravi James.

Prvi korak je že to, da iščete pomoč in se trudite popraviti situacijo. Naslednji korak pa je to, da poskušate otroka pripraviti do tega, da sprejme svoj del odgovornosti.

Ne zapletajte se v prepire

James pravi, da se ne rabite udeležiti vsakega prepira, v katerega ste povabljeni. Ne pustite otrokou, da vas povleče v prepir, ko loputa z vrati ali zavija z očmi. Terapevt svetuje, da na mestu otroka samo opomnite »Ne loputaj z vrati,« ter zapustite prostor in situacijo.

Profimedia

Uporabite ‘potiske’

James svetuje, da otrokom dajete čim bolj neposredna navodila, zato da se izognete kasnejšim prepirom.

»Temu rečem potisk, ker svojega otroka tako potisnete v pravo smer. Kot da bi ga prijeli za roko in mu pokazali kam more,« je razložil Leham. Dodaja, da morda bo kdaj potrebnih tudi deset potiskov v enem dnevu, vendar se ne jezite in ne grozite otrokom, tega nihče ne mara.

Krivda, dolgi govori in kritike prekinejo dobro komunikacijo, poskusite z njim komunicirati vsaj 70% časa.

Ne jemljite otrokovega obnašanja osebno

Če se razjezite, ko otrok zaloputne z vrati ali odvihra iz sobe, date svojemu otroku vso moč. Lahko se je hitro razjeziti, sploh če je vaš otrok z vami včasih preživel veliko več časa. A jemanje njihovega obnašanja osebno, je pretiravanje.

»Njegovo obnašanj je njegov problem, ni napad na vas, samo odraža dej njegovega cikla razvoja. Vaš najstnik vas osebno ne napada. Verjemite mi, najstniki bodo napadli vsakogar, ki je tam, ne glede na to, ali ste vi ali brat ali sestra. Moja poanta je, da se v mladostnikovi glavi dogaja toliko, da tega vi ne smete jemati osebno. Na tej stopnji svojega življenja so tako osredotočeni nase , da stvari ne vidijo jasno,« je poudaril terapevt.

Torej, če pride najstnik prepozno domov, ne rečete »Razočarana sem,« ker se to tiče vas, ampak rečete »Prepozen si, to so posledice.«

Profimedia

Dom urejajte po svojih načelih

Družinsko življenje urejajte tako, kot vi verjamete in ne drugi. Samo zato ker ostali to tako počnejo, ne pomeni, da bo delovalo pri vas. Če vaš otrok reče, da ostalim starši nekaj dovolijo, vi postavite mejo, da v svoji družini vi tega ne dovolite.

Če verjamete, da najstnik ne sme piti, krasti ali lagati, potem to pravilo pri vas doma velja.

Bodite vzgled

Pravilom, ki jih vi postavite morate slediti tudi sami. Kako menite, da se bo najstnik odzval če mu postavite pravilo in ga nato prekršite? Če vi to počnete, to pošlje otroku sporočilo, da lahko tudi on.

»Nujno morate biti dober vzor in se držati pravil, ki jih postavite. Če ne tvegate, da jih bodo prekršili tudi otroci,« pravi James.

Poskušajte ne pretiravati

Vaše reakcije s pogosto lahko premočne, najstniki znajo biti naporni in težki. Če zamudi večerno uro, pazite, da se ne razburite preveč.

Ideja je vedno, da se jih nauči, ne kaznuje. Vprašajte se, kaj si želite, da se vaš otrok v tem trenutku nauči?

Pomembno je, da so odgovorni za svoje dejanja in prav tako sprejmejo posledice. Z njimi imejte pogovore, ki rešijo težave, ne iščejo krivdo. Tako jim lahko poskusite pomagati in najdete rešitev skupaj. Če jih v nekatere slabe odločitve zvlečejo drugi, lahko tako za izgovor uporabijo tudi vas.

Ne tolerirajte nasilja in ilegalnih stvari

Če je vaš otrok nasilen, destruktiven ali škodljiv, mora biti za svoje dejanja odgovoren, tudi če to pomeni vpletanje drugih institucij.

»Če vaš otrok krši zakon ali krade, morate poiskati zunanjo pomoč. Poznam starše, ki pravijo: »Sinu tega ne morem storiti«, in to spoštujem – to je težko narediti, a na koncu mu s tem pomagate,« zagotavlja terapevt Leham.

Zapomnite si, da s tem zagotavljat svojemu otroku boljšo in varnejšo prihodnost. Težavni otroci so velik izziv in zahtevajo velike energije, zato se ne bojte prositi za pomoč.

O avtorju

M. V.

New Report

Close