Ne bom več tiho: motijo me brezdomci

22. avgust 2022
Foto: Instagram

Hodim po Čopovi in opazujem outfite mimoidočih. Vidim fanta v širokih vojaških hlačah in oprijeti rumeni majici brez rokavov, ki razkriva njegov skromen ljubavni tepih. Na nogah bele nogavice in pohodniški sandali.

Ob njem punca v mini zeleni oblekici, ki jo je skombinirala s kratkimi črnimi nogavicami in belimi natikači. Na obrazu dioptrijska očala z velikimi bež okvirji v slogu moje babice, pod roko pa umazana vrečka iz blaga z napisom “I’m horny”.

Moj izraziti čut za estetiko doživi šok. Prosim, ne! Za trenutek zamižim, pogledam stran in skušam čim prej pozabiti, kar sem pravkar videla. Ja, vem, sliši se totalno dramatično, ampak ko imaš tako izrazit modni radar, te takšne stvari hitro vržejo s tira.

Žal mi je, ampak nikakor ne razumem stila generacije Z. Zakaj hodijo po svetu oblečeni kot brezdomci? In zakaj je to kul?

Trenirka za vse priložnosti

Včasih smo se skušali čim bolj urediti, danes pa očitno velja ravno obratno. Bolj kot je tvoj outfit neusklajen in razvlečen in bolj kot si podoben revežu, večji frajer si. In ta stil oblačenja slepo posnema vedno več ljudi.

Mislim, da je za to kriva korona, ki je trenirke naredila kul. To naenkrat ni bilo več oblačilo za prosti čas, ampak je po novem dovoljeno, da greš v trenirki v šolo, v trgovino, k zdravniku, na obisk, na zmenek, … Saj vem, zdaj boste rekli “Naj vsak obleče, kar hoče,” ampak jaz se s tem nikakor ne strinjam. Ker to, da ljudje na formalne dogodke in opravke hodijo v trenirki, s seboj prinese še toliko drugih stvari.

Foto: Instagram

Obleka še kako naredi človeka

Naša izvedenka za kulturo oblačenja Lea Pisani vedno poudarja, da oblačila vplivajo na človekovo počutje in obnašanje. Če predsednik v predsedniški palači nosi kratke hlače in polo majico, se bo tudi obnašal temu primerno. “S kratkimi hlačami se obnašamo in počutimo, kot da smo na dopustu in za poslovno komunikacijo to ni dobro. Saj tudi natakarji v gostilnah ne nosijo kratkih hlač,” pravi Pisanijeva in jaz ji na veliko prikimavam.

Poglejmo še en primer – 40. leta prejšnjega stoletja, ko so moški povsod hodili v oblekah, kravatah in klobukih. Njihova hoja je bila vzravnana, ponosna. Ko so srečali žensko, so dvignili klobuk, skratka bili so pravi džentelmeni. Na drugi strani so ženske nosile krila in obleke, imele so rokavice, pa čevlje s peto – bile so elegantne, prefinjene in omikane.

Kaj pa danes? Čista katastrofa. Ta priljubljeni “brezdomski stil” je s sabo prinesel brezbrižno obnašanje, grdo držo in malomarno hojo. Ženske so izgubile prefinjenost, eleganco in ženstvenost, moški pa so vse prej kot samozavestni kavalirji.

Glavni razlog? Sodobna instant družba in družbena omrežja, kjer se bije boj za pet minut slave. Vsi si želijo biti v središču pozornosti in skušajo to doseči na najbolj bizarne načine. Ali z neumnim lip sync-anjem pesmi Jasona Derula, s prostaškim plesom in razkazovanjem svojih čarov na OnlyFans ali z bizarnimi outfiti. In veste, kaj je največja žalost? Da vsi ti načini delujejo. Ti ljudje so deležni pozornosti več tisočev, če ne celo več milijonov ljudi!

Foto: Instagram

Bizarnost na vrhuncu

Lep dokaz je eksperiment, ki sta ga naredila dva Youtuberja. Svojega kolega Maxa sta preobrazila v slavnega influencerja. Oblekla sta ga v najbolj bizarne stvari, kot so recimo volnena odeja in gumijaste rokavice za pomivanje posode, ga polepila z opozorilnim lepilnim trakom, mu na oči nalepila umetne trepalnice in ga poimenovala Maximus Bucharest from Bucharest. Takega sta poslala na londonski teden mode.

S fotoaparati v roki sta hodila za njim in klicala njegovo ime, češ da je največja zvezda modne scene.

Kmalu je okrog njega nastala gneča pravih fotografov, ki so ga želeli fotografirati, modne navdušenke so z njim želele narediti selfi, dobil je celo vabilo na eno od modnih revij, ki so sicer rezervirane za največja imena modne scene.

Ni nam pomoči

In to je slika današnjega sveta – sveta, v katerem lahko dosežeš vrhunec svoje kariere, oblečen kot brezdomec. Ta trend s pridom izkoriščajo tudi najprestižnejše modne znamke, ki poblaznelim kupcem ponujajo torbe v obliki vreče za smeti za 2 tisoč evrov ali ponošene superge za 850 evrov. Ker pač vedo, da se bodo vedno našli takšni, ki bodo za te bizarnosti z veseljem na široko odprli denarnice. In se res vedno najdejo.

Pod pretvezo, da so poznavalci, ki modo dojemajo kot umetnost in znajo po lastnem mnenju prepoznati najbolj imenitne modne presežke. Če vprašate mene, so to samo izgubljenci s preveč denarja, ki slepo nasedajo modnim gurujem, ti pa njihovo namišljeno enkratnost spretno izkoriščajo za gradnjo vse večjih modnih imperijev.

In ko tako razmišljam, kakšna je prihodnost naše družbe, mimo mene pridrvijo trije mladi fantje na električnih skirojih. Tesno oprijete kavbojke, goli gležnji, Air Max-ice in majice z ogromnimi napisi Calvin Klein. Dva med vožnjo na veliko vejpata, tretji pa v roki drži telefon, iz katerega se razlegajo turbo folk melodije. Zamižim, vdihnem, izdihnem. Ne, ni nam pomoči.

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi uredništva Style.Over.Net.

New Report

Close