Glede dojenja ima veliko ljudi različna mnenja, glede dolžine dojenja, mesta dojenja in kako sploh dojiti. Nekateri menijo, da je to intimna stvar med otrokom in mamo, ter da bi se morale doječe matere umakniti v teh trenutkih. Drugi pa so mnenja, da je to nekaj poponoma naravnega.

Za to je treba poiskati prostor

Uporabnica Starševskega čveka je z ostalimi uporabniki delila svoje mnenje, da matere v zadnjih letih pretiravajo. »Tkole bom rekle, do starosti enega leta se mi dojenje zdi normalno, kar je več je sama afnarija. Ko vidim mame, ki vsem na očeh dojijo otroka, ki se že sam vozi s kolesom, dobro govori,  v eni roki drži sendvič,  mi gre na bruhanje. Tudi mamice z dojenčki so lahko malo bolj diskretne, Ni treba sedeti sredi lokala in vršti ven joška, da se dojenček priklopi. To se lahko naredi diskretno, v mirnem kotičku in ne ravno vsem na očeh. Mini se zdi dojenje nekaj intimnega, med mamo in njenim otročkom. Na živce mi gredo te novodobne, super emancipirane ženskice,« je napisala avtorica in dodala, da dolgoročno dojenje ne dela nobenih uslug nobenemu.

Kar nekaj uporabnic se je z avtorico strinjalo, da je potrebno za dojenje poiskati umirjen prostor stran od vseh. A druge, so se doječim materam postavile v bran: »Pustite že enkrat dojilje pri miru. Mamice so že tako ves čas pod pritiskom, dobro da se jim čisto ne sfuzla od vseh komentarjev, ki jih morajo poslušati – od mame, tašče, očeta, sosed, prijateljic, zdravnic, … vsi proti njim, one nesposobne karkoli naredijo je vse narobe. Brigajte se zase, glejte kako boste vi postali najboljša verzija sebe in ves fokus usmerjajte v svojo rast. Za to smo na svetu, ne pa da iščemo napake drugim, medtem ko smo sami daaaleč od popolnosti.

Ko je otrok lačen, je pač lačen

Ksenija Šoster Olmer, svetovalka za dojenje La Leche League International, je za Moj malček povedala, da se otroci ne ozirajo na uro ali primernost trenutka. »Ko je lačen, želi piti, kjerkoli in kadarkoli. Nepravično do otroka je, da mora jokati, medtem ko vi iščete primeren kotiček, kjer ne boste nikomur v nadlego ali zadrego.«

Aleksandra Klopčič, družinska terapevtka, ki tudi deluje kot svetovalka za dojenje pa je za Bibaleze dodala, da je dojenje eden najpomembnejših trenutkov za dojenčka »Saj je to njegova prva izkušnja bivanja v odnosu. To pomeni, da se dojenček prek dojenja uči, kaj pomeni biti z drugim človekom. Ker je človek na drugi strani v primeru dojenja njegova mati, ki ga ima čisto instinktivno neskončno rada, se prek dojenja dojenček tudi uči, kako je videti ljubezen.«

Dojenje je pomemben del otrokovega in materinega odnosa in življenja, zato je zgražanje nad javnim dojenjem popolnoma odveč. Ksenija Šoster svetuje, da se s takimi ljudmi ne obremenjujete, »Če koga vaše dojenje moti, lahko vedno odvrne pogled. Če pa je kdo tako nesramen, da se ob vas obregne, vedite, da je z njim nekaj narobe. Ne spuščajte se v besedne boje, ignorirajte ga ali pa mu obrnite hrbet. Nikakor pa ne pustite, da vas preženejo na stranišče. Mar bi vi tam radi jedli svoje kosilo?«

Koliko časa naj bi dojili?

Prav tako pa je veliko razlik med mnenji, koliko časa naj bi matere dojile. Nekateri menijo, da je eno leto že preveč, nekatere matere pa svoje otroke dojijo tudi po več let. Pogosto lahko slišimo, da matere po enem letu dojijo samo še zaradi svoji patološki potreb, vendar Aleksandra Klopčič razlaga, da je otroka nemogoče prisiliti v dojenje – »to zagotovo razume vsaka mama, ki je kdaj doživela dojiljsko stavko ali pa kreganje na dojki in pa vsak starš, ki je kdaj izkusil moč otroške besede »Ne«.«

Nekatere mednarodne organizacije soglašajo, da naj bi se dojenčke brez dodajanja druge hrane dojilo prvih šest mesecev, do enega leta pa z dodajanjem goste hrane. V idealnih okoliščinah pa dojenje poteka tako dolgo, dokler otrok čuti potrebo po tem. Otroci se običajno odstavijo sami, Aleksandra Klopčič pa razlaga, da je dobro dojiti dokler to ustreza obema. »Za otroka je dojenje razvojna potreba, ki jo sami od sebe prerastejo, povečini tam med tretjim in četrtim letom. Takrat se zaključi tudi ena najpomembnejših etap v razvoju možganov. Nekateri seveda dojenje opustijo prej in nekateri tudi kasneje.«

Dojenje je zelo naporno

Za matere je pravzaprav dojenje zelo naporno za matere, pogosto se lahko zgodi, da tempu otrokove lakote ne uspejo slediti več. »Zlasti v obdobju poskokov rasti in v primeru nočnega dojenja. Pomembno je, da je okolica do mame naklonjena in ji pomaga. To pomeni, da mame takrat, ko ji dojenje predstavlja izziv, nikakor ne smemo grajati, češ da je itak sama razvadila svojega otroka in da naj že enkrat naredi red,« svetuje Klopčičeva.

Predvsem pa svetovalka Klopčič poudarja, da je dojenje nekaj predvsem naravnega in s tem otroka ne razvajamo.

»Odzivanje na otrokove potrebe ni nobeno razvajanje, ampak čisto običajno starševstvo. Pri tem, da odzivanje na otrokove potrebe ocenimo kot razvajanje, se je smiselno vprašati, zakaj bi odzivnost in ljubeznivost enačili z razvajanjem. Odzivnost, nežnost in ljubeznivost so nekaj, kar nam v odnosih pripada in dojenje nas to uči od prvega dne življenja naprej.«