Študija Univerze Kalifornija (University of California) iz Berkeleya s svojimi izsledki potrjuje, kar se nam je že dolgo dozdevalo: ljudje z vrha družbene lestvice so bolj nagnjeni k temu, da lažejo, varajo, kradejo in se vpletajo v še druga nečedna dejanja, kot pa ljudje s spodnjega dela družbene lestvice ali dna.

To seveda ne pomeni avtomatično, da so vsi bogataši lumpi, kaj šele, da so do svojega premoženja prišli na nelegalen ali vprašljiv način. Niti ne pomeni, da se večina njih vede neetično ali da so ljudje s slabšim materialnim položajem angelčki. Tudi v nižjih slojih najdemo ljudi, ki počnejo vse omenjeno iz naslova in še kaj.

Vodja raziskave z Univerze Kalifornija, sociolog in psiholog dr. Paul Piff pravi, da so z raziskavo zgolj ugotovili, da so bogati v večjem odstotku nagnjeni k neetičnemu vedenju, kot pripadniki srednjega in nižjega srednjega sloja ali z dna družbe.

Najbrž bo to zato, ker imajo bogati preprosto več priložnosti, da se omastijo pri viru materialnega blagostanja, in tudi zato, ker jih zapelje občutek večvrednosti in premoči, sebe pa ne dojemajo več kot enake drugim, menijo, da so nekaj več in da za njih veljajo drugačna pravila. Ta si pogosto kar sami ukrojijo in po večini imajo zelo izražen ego ter se počutijo dominantni (velja tako za moške, kot ženske z vrha ali ‘smetane’ družbe).

Znanstveniki s to študijo niso želeli iti z mečem nad bogate in jih avtomatično razglasiti za lažnivce, tatove in prevarante ter ljudi z večjim številom ljubezenskih afer, ampak so izpostavili dejstvo, da z večjo družbeno močjo lahko pride tudi do večjih skušnjav. Lahko pa bogati kljub temu, da si pridno napolnijo svoje žepe, poskrbijo z delom svojega premoženja tudi za šibkejše člane družbe in tipičen primer tega je milijarder Warren Buffet.

In če do neke mere drži, da si revni prav tako včasih pomagajo z neetičnimi dejanji izboljšati svoj slab materialni položaj, držijo tudi ugotovitve, da so pripadniki višjih slojev v večjem odstotku zaverovani vase, manjka jim empatija, njihov egoizem pa je kresilna goba tudi za neetično vedenje.

Raziskava še kaže, da imajo bogatejši tudi boljše avtomobile, jasna stvar. Obenem so z večletno analizo potrdili še naslednje: lastniki in vozniki dražjih znamk avtomobilov manjkrat dajo prednost pešcem, ki gredo čez prehod za pešce, redkeje spuščajo naprej druge voznike v gosti prometni konici iz stranskih cest, vozijo hitreje od dovoljene omejitve in se v prometu obnašajo bolj agresivno. Ne samo to, drugim voznikom in udeležencem v prometu radi odvzamejo prednost ali jih nevarno in nepravilno prehitevajo, ob tem pa se jim ne ljubi niti vključiti smerokaza.

Premožni ljudje ali tisti iz višjih slojev so tudi bolj nagnjeni h kraji, goljufanju (ne le v poslovnih vodah, ampak celo pri tako nepomembnih stvareh, kot so družabne igre), več varajo svoje zakonce ali partnerje (najbrž tudi zato, ker jim višji status omogoča več priložnosti), lažejo pri pogajanjih, ne ustavijo pa se niti pred krajo denarja, sprejemanjem podkupnin in pretiranemu zaračunavanju storitev svojim strankam ali pa podplačevanju svojih zaposlenih.

Rezultati so bili enaki ne glede na spol udeležencev, njihovo barvo kože, spol, politično usmerjenost, starost, nacionalnost ali veroizpoved! Nad to ugotovitvijo je bil še najbolj presenečen sam vodja raziskave, dr. Piff, ki je izsledke svoje skupine raziskovalcev objavil tudi na spletni strani Live Science, ki je namenjena znanstvenim člankom in publikacijam.

Dr. Piff je dodal, da se izsledki skladajo z njihovo prejšnjo raziskavo iz leta 2008, v kateri so ugotovili, da premožnejši večkrat kradejo po trgovinah, pogosto so to malenkosti, občasno pa tudi bolj vredni predmeti. Tudi z anketo so ugotovili, da so premožnejši ljudje v preteklosti, še posebej v mladosti, več kradli po trgovinah, kot ljudje iz srednjega ali nižjega srednjega družbenega sloja. Sicer pa je dovolj, da se spomnimo slavnih igralk in žal tudi tatic, kot sta Winona Ryder in Lindsay Lohan ali pa pogledamo kar domači primer, poslanca Krajčiča iz stranke LMŠ, ki je pred kratkim ukradel sendvič in moral zato odstopiti iz stranke ter pod pritiskom javnosti ponuditi še odstop s poslanskega mesta.

Prav tako so ameriški znanstveniki že v prejšnji raziskavi prišli do podobnih ugotovitev glede obnašanja bogatejših ljudi za volanom: prehitra vožnja, neupoštevanje prometnih predpisov ter naduto obnašanje na cesti so eden njihovih tipičnih grehov. Dr. Piff in njegovi kolegi so izsledke nove raziskave objavili včeraj v ameriškem akademskem zborniku Proceedings of the National Academy of Sciences.

D. S.

Foto: The Hoffman Law, Odyssey, The Fearles Love Coach, Ultimate Classic, Medium.com, Psychology Today, Chicago Tribune, The Rake, Go Banking Rates