Prazniki so lahko stresni za tiste z motnjami hranjenja – kako jim pomagati?

13. december 2021
Avtor: Unsplash

Prihajajo prazniki, ki za številne pomenijo čas, namenjen družini, druženju in hrani, toda za tiste z motnjami prehranjevanja, je tak čas lahko izredno naporen. Kako jim biti v oporo?

Božični čas je za mnoge zelo stresen. Pomeni veliko hrane in veliko socializiranja, kar je že za fizično in psihično zdravega človeka lahko naporno. Še toliko bolj pa je za tiste, ki se spopadajo z motnjami hranjenja. Stres, pritiski z vseh strani in potem še boj, ki ga bijemo sami s seboj …

Motnje hranjenja so resna psihološka motnja, ki vplivajo vse človekove funkcije – kako razmišljajo in čustvujejo, kako se prehranjujejo in kako se počutijo v svojem telesu. Oseba s prehranjevalno motnjo uporablja prehranjevanje kot način uravnavanja in nadziranja svojih čustev. Primarna težava teh ljudi ni hrana ali njihova teža, temveč gre za destruktiven obrambni mehanizem.

Avtor: Unsplash

Psihoterapevtka Harriet Parsons tistim, katerih bližnji se spopadajo z motnjami prehranjevanja, svetuje naslednje: 

1. Poskušajte razumeti in vprašajte, kako pomagati

Če se nekdo, ki vam je blizu prenajdeda, strada ali preveč telovadi, poskusite razumeti, da njihovo vedenje pomeni, da jih nekaj zelo močno teži. Potrebujejo pomoč, zato preusmerite svojo pozornost z njihovega vedenja na to, kako se počutijo. Vprašajte jih, kako lahko pomagate. 

2. Vsaka motnja prehranjevanja je drugačna

Družine tistega, ki se spopada z motnjami prehranjevanja, običajno poskušajo izvedeti vse o določeni motnji. Toda tudi anoreksija je drugačna za vsakega posameznika. Namesto splošnih stvari o določeni motnji, raje spoznajte svojega bližnjega in njegovo motnjo. Ko nekdo reče: “Debel sem,” ne hitite zatrjevati, da oseba ni debela, temveč jo vprašajte, zakaj se tako počuti. Poslušajte, sprašujte in se učite. To bo med člani družine in osebo z motnjo hranjenja vzpostavilo zaupanje, za vašega bližnjega pa lahko pomeni boljšo artikulacijo svojih misli, kar zmanjša njihovo anksioznost. 

3. Vaš bližnji in njegova motnja sta dve ločeni stvari

O motnji govorite kot o ločeni stvari, ki ni inherentno povezana z vašim bližnjim. Na tak način bo ta lažje govoril o svoji motnji in lažje se vzpostavi zavedanje, da se od motnje lahko tudi loči. 

4. Čutili boste veliko frustracije, zato bodite previdni pri pogovoru

Kadar je v družini oseba z motnjo hranjenja, se celotna dinamika spremeni. Veliko je strahu, jeze, frustracije in anksioznosti. Motnja hranjenja lahko družino spravi v zelo napet položaj, ki stanje le poslabša. Če le lahko, se poskusite izogniti izbruhom jeze, med katerimi bi lahko izrekli kaj, kar bi osebo lahko prizadelo. Že običajni pogovori so lahko pravo minsko polje. Povsem običajna pohvala ali dobronamerna kritika lahko zvenita obsojajoče ali nadzorovalno. Iz svojega besednjaka izločite glagol “morati”. Pogovor začnite z vprašanjem o njihovem počutju ali jih povprašajte o njihovem mnenju glede določene stvari. Šele nato povejte svoje mnenje – na tak način se bodo počutili slišane. 

Avtor: Unsplash

5. Ostalim članom dajte glede na starost primerno pojasnilo o tem, kaj se dogaja

Vsaka družina je različna, toda že preprosto pojasnilo: “Tvoja sestra se slabo počuti in zato bolj malo jé,” je že lahko dovolj, da se sorojenci ne sprašujejo, kaj je razlog za njihovo obnašanje. 

6. Rutina pomaga

Ne glede na to, katero obliko motnje hranjenja ima vaš bližnji, redno prehranjevanje vedno pomaga. Parsons našteje pravilo treh: trije obroki, trije prigrizki in med obroki ne sme biti več kot tri ure premora. Takšna rutina zmanjša napade lakote, regulira prebavni sistem, vzpostavi in ohranja telesno težo in pomaga pri uravnavanju čustev. Prav tako pomaga, da čustev ne povezujemo s hrano.

7. Novoletne zaobljube o hujšanju raje izpustite

Vsem debatam o hujšanju po novem letu se verjetno težko izognemo, toda povejte osebi z motnjo hranjenja, da ne potrebujejo diete. Pozorni bodite tudi glede tega, kako govorite o svoji teži in prehranjevanju. 

Avtor: Profimedia

8. Pogovorite se o pričakovanjih glede prazničnega časa

Parsons pravi, da je najbolje, da se o pričakovanjih, ki jih imate vi in vaš bližnji z motnjo, prej pogovorite. Kakšen božič in novo leto si želite? Kje ga želite preživeti, s kom, kdo bo kuhal in kaj boste jedli? Kako boste jedilnik prilagodili osebi z motnjo hranjenja, ali lahko uredite, da oseba jé tam, kjer ji je najbolj prijetno in udobno. Razmislite o geslu, ki ga oseba izreče, če ji je neprijetno ali je zelo anksiozna, dogovorite se, kdo bo oseba, ki ji bo takrat v oporo. Vse te stvari so pomembne, da oseba z motnjo hranjenja v tem času občuti manj stresa in pritiska. 

Na splošno je pripročljivo, da se izognete kakršnimkoli komentarjem o videzu in teži. Namesto, da celotno praznovanje temelji na hrani, se raje osredotočite na skupne aktivnosti, kot so postavljanje drevesa, družabne igre, nakupovanje daril, gledanje filmov, kuhanje in pečenje, če vaši bližnji to radi počnejo. 

New Report

Close