Vse odkar se morajo otroci samotestirati v šoli, odmeva jeza in neodobravanje številnih staršev. Nekateri pravijo, da tovrstno testiranje s palčko v nos otrokom povzroča prevelik stres, nekateri izpostavljajo, da to nikakor ni nekaj, kar bi lahko počeli sami, spet drugi pa menijo, da jim bo to celo pustilo dolgoročne posledice na duševnem zdravju.

Ali je to res, smo vprašali psihologinjo, specialistko zakonske in družinske terapije, ter vodjo študija Psihologije na SFU Ljubljana, Andrejo Poljanec.

“To je manjši stres, ki se ga otrok zmore naučiti obvladovati. Manjši stresorji v življenju otrok, posebej če so osmišljeni, ne povzročajo večjih duševnih stisk. Potrebno pa je situacijo razložiti na način, ki je primeren za otrokovo starost oz. razvojno obdobje,” je razložila in ob tem dodala, da je “starševska odgovornost otroka pomirjati in čim bolje pripravljati na svet, v katerem živimo.”

“Jeza in tudi ostala čustva so sicer vedno upravičena, vendar pa ni pa nujno, da govori o testiranju. Ob tolikšni količini jeze, ki se te mesece izraža, se zdi, da je vzrok bistveno globlji, samotestiranje pa je le sprožilec. Čustveno zrelo je ob otrocih izražati jezo, ki je predelana, razumljena in artikulirana. Za otroke je veliko bolj naporno in zagotovo tudi bolj škodljivo živeti ob čustveno nezrelih starših kot se samotestirati.”

Z motorko nad ravnatelja nakazuje na veliko večjo težavo

Pretekli teden se je eden od staršev na to odzval celo tako, da se je hotel na ravnatelja osnovne šole Solkan spraviti z motorno žago.

Psihologinja pravi, da je ob tem “jasno, da gre za nasilje” in da je “vesela, da so ga takoj prijavili”, vendar pa tako močan izbruh nakazuje na veliko večjo težavo: “Govori o nabiranju različnih nerazrešenih krivic tekom življenja in nikakor ni izraz trenutne dinamike. Tudi v tem primeru gre le za sprožilec, ko se oseba več ne zmore pomiriti in komunicirati ter se vesti na dostojanstven način.”

Če je stiska naslovljena empatično, izgubi razdiralno moč

Kar pa lahko povzroča stisko pri otrocih, ko pride do samotestiranja, pa je situacija, če bi test vpričo sošolcev pokazal, da je pozitiven. To je izpostavila tudi ravnateljica Osnovne šole Dornberk, psihologinja pa pritrjuje: “Ja, res je, da so otroci občutljivi in nočejo biti v breme sošolcem, staršem, učiteljem ipd. Vendar je pri tem ključno, da se učitelji te občutljivosti zavedajo in poskrbijo za varno okolje, spodbujajo spoštljivo vedenje in izražanje, zaščitijo izpostavljene, se o teh strahovih in bremenu pogovarjajo, …”

Ob tem je poudarila, da je pri tem najpomembnejši način, kako se naslavlja stisko otrok: “Vedno, ko je stiska naslovljena na empatičen in iskren način, izgubi svojo morebitno razdiralno moč. Doma imajo skrb za občutek varnosti in sprejetosti starši, še posebej v ranljivih in zahtevnih čustvenih situacijah, v šoli pa imajo to vlogo učitelji. Ne mislim, da je enostavno, posebej, če sam tega v svoji mladosti nisi bil deležen, se pa da naučiti. V tem je lepota odnosov.”