»Rodila sem tako imenovanega homoseksualca.«

M. V., 04. avgust 2021.
Profimedia

Vsi si želimo, da bi naši otroci živeli čim bolj srečno, zdravo in običajno življenje. Vendar se staršem predstava njihovih otrok lahko hitro obrne na glavo, ko izvejo njihovo skrivnost…

Homoseksualnost je v veliko družinah dandanes še vedno tabu, starši večinoma od svojih otrok pričakujejo, da si bodo našli partnerja nasprotnega spola in ustvarili z njim družino. Zato se pogosto lahko zgodi, da otroci svojo drugačno spolno usmerjenost skrivajo pred svojimi starši, saj jih ne želijo razočarati. Nekaterim staršem se morda svita kaj se z njihovim otrokom dogaja, nekateri pa se sploh ne zavedajo, da je njihov otrok ‘drugačen’.

Taja Borštnar, integrativna psihoterapevtka je za Narobe napisala, da se pogosto zgodi, da je otrokova istospolna usmerjenost videna kot neka ‘nesreča’, ki se pripeti družini. »Zdi se, da za takšno informacijo iz otrokovih ust nikoli ni pravi čas.«

Pravi čas in prostor

Za razkritje istospolne usmerjenosti staršem je pomembno, da se izbere čas, ko bosta imela oba sodelujoča čas, da se pogovorita, pravi psihoterapevtka Borštnar. Odzivi so običajno mešanica med potrditvijo slutnje, brezpogojno ljubeznijo, dvomom in zanikanjem ali pa rekonstrukcijo realnosti znotraj nevidne heteronormativnosti. »Za opis počutja ob razkritju je težko najti prave besede. Hkrati ni pravil, kako bodo starši reagirali in se odzvali na novo situacijo,« razlaga in dodaja, da je za večino ta pogovor običajno čustveno naporen.

Kljub temu, da gre to za prelomnico družinske dinamike, »je otrok po razkritju vendarle še vedno ista oseba. Le da imajo starši o njej dodatno informacijo, na katero praviloma niso pripravljeni. Še več. Ob razkritju se jim praviloma podrejo heteronormativna pričakovanja glede otrokove prihodnosti. Starši zato potrebujejo čas, da se otrokove istospolne usmerjenosti navadijo in/ali jo sprejmejo,« je še razložila Taja Borštnar.

Kaj če ugotovite sami?

Uporabnica Starševskega čveka, pa je ponesreči izvedla, da je njen sin gej. Ob tem je čutila sram in si ni upala omeniti možu niti sinu. »Res me zelo skrbi za prihodnost mojega sicer, zelo veselega in včasih malo zaprtega otroka.«

Profimedia

»Moje mnenje je, da bodi odkrita s sinom. Povej kaj si videla in pusti, da govori, če hoče. Drugače pa sprejmi svojega otroka takšnega kot je. Če je istospolno usmerjen, je sigurno težko za vse starše, četudi bo kdo trdil drugače, ampak otrok potrebuje vaše odobravanje. Ne sramujte se tega, hkrati pa ne “zapustite” Boga, če ste verni,« je avtorici svetovala ena izmed uporabnic.

Raziskava kampanje za človekove pravice 2018 razkriva, da večina mladih ve, da so istospolno usmerjeni, še pred puberteto. Le 24 odstotkov pa jih ima občutek, da so pred svojo družino lahko to kar so. Saj poročajo, da kar 78 odstotkov mladih svoji družini svoje spolne usmerjenosti še ni priznalo, zaradi negativnih komentarjev, ki jih slišijo.

Kljub temu, da se morda spopadate z obsojanjem in s težavo sprejmete tako informacijo o svojem otroku, je pomembno, da jih podpirate. Razlike v duševnem počutju istospolno usmerjene mladine in ostalih so zaskrbljujoče. Mladi, ki so del LGBTQ skupnosti se soočajo z različnimi stresorjev, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, zavračanje sovrstnikov in osamljenost, zato je pomembno, da se počutijo sprejete vsaj iz strani svoje družine.

6 stvari, ki jih lahko storite, če sumite, da je otrok istospolno usmerjen

Kristina Furia, ustanoviteljica Filadelfijske LGBTQ fundacije svetuje, da starši, ki sumijo da je otrok istospolno usmerjen, sledi tem korakom:

  1. »Če vidite na televiziji ali v javnosti nekoga, ki je istospolno usmerjen, omenite, da to podpirate in se vam to zdi nekaj popolnoma običajnega.«
  2. »Prenehajte z negativnimi komentarji. Poskrbite, da ne dajete svojemu otroku občutka, da je z njim nekaj narobe.«
  3. »Izobrazite se. Bolj ko boste razumeli svojega otroka, lažje ga boste razumeli.«
  4. »Poiščite si svojo podporo, če se povežete s prijatelji in ljudmi, ki so v podobni situaciji, vam bodo lahko svetovali.«
  5. »Načnite pogovor, in dajte otroku možnost, da z vami odpre dialog in se sprosti ovolj, da vam pove kako se počuti.«
  6. »Ne silite ga. Dovolite otroku, da pride do te točke sam, saj se lahko počuti prisiljenega v to situacijo. In ko pride do tega, otroku res prisluhnite.«
Profimedia

Kako odreagirati?

Ko bo vašemu otroku dovolj udobno, da ima z vami končno ta pogovor, pa je tudi zelo pomembno kako odreagirate v dani situaciji. Vaš otrok mora imeti občutek, da on nadzira situacijo in pogovor, zato mu pustite, da vodi. Lahko ga spodbudite in vprašate, če vam ima kaj za povedati, a ga ne silite v ta pogovor.

Ostanite mirni, včasih vam otrok lahko take stvari pove v joku, ali pa zakriči sredi prepira. V takih situacijah morate ostati mirni in mu prisluhniti. Ne obrnite situacije v svojo smer, ampak vprašajte njega, kako se počuti.

Bodite pripravljeni poslušati. Čeprav se lahko zgodi, da je frustrirajoče, morda ne bo pripravljen takoj vsega povedati. Ta preskok za otroka iz skritosti na odprto je zanje velika sprememba. Ponudite mu podporo in posluh, ko to potrebujejo.

Med vašimi prvimi reakcijami je pomembno, da date otroku občutek varnosti, tudi če ste šokirani. Povejte mu, da ste veseli, da vam zaupa ali ga objemite. Vprašajte ga kaj si želi od vas, morda bo bolje, da poveste možu ali babici vi, morda želi samo to, da poslušate. Nikakor mu ne vsiljujte nasvetov, ga prepričujte, da je le faza ali da si bo premisli, saj če ima otrok občutek, da mu ne verjamete, vam ne bo zaupal.

Vsekakor morate svojemu otroku dati občutek, da ste tu zanj, da mu verjamete in ga poslušate. Kljub začetnemu šoku boste ugotovili, da je vaš otrok še vedno isti človek in se ni prav nič spremenil. Le, da vam sedaj še bolj zaupa in vi ga bolje poznate.

O avtorju

M. V.

New Report

Close