Se nas bo zemlja rešila? Nimamo planeta B, čeprav imamo pa plan B

09. avgust 2021

Se nas bo zemlja rešila? Nimamo planeta B, čeprav imamo pa plan B

09. avgust 2021
Profimedia

Ana Rosandić, mag. geologije in predsednica zadruge Narave za vse, je v kolumni odgovorila na naše vprašanje- zakaj ekologija ni več skrb za okolje, ampak skrb za naš obstanek na zemlji

Če gremo od začetka, si je človek, naš planet začel prilagajati in ga spreminjati, čim je prišel nanj. Glede na to, da je zemlja stara 4 milijarde let, smo mi v resnici prav nepomembni v tej zgodbi. A ves naš tehnološki napredek nam je omogočil sobivanje z naravo in okolico, ki jo tudi vsak dan izkoriščamo. Na vse to pa nam je, pričakovano, zemlja odgovorila z globalnim neravnovesjem, ki nam je prineslo klimatske spremembe, ki vplivajo na našo kvaliteto življenja.

V želji, da se nazaj vzpostavi ravnovesje med celotnim razvojem, njegovim škodljivim vplivom na okolje in kakovostjo življenja pa se pojavlja koncept trajnostnega razvoja. Ta se je pojavil kot izraz sredi 20. stoletja kot odgovor na okoljske probleme, ki so zahtevali vključevanje več vidikov delovanja. Danes obstaja več kot šestdeset definicij trajnostnega razvoja, vendar se nekako najbolj uporablja definicija norveškega premiera Gro Harlema Brundtlanda (Brundtland, 1987) iz poročila Komisije ZN “Naša skupna prihodnost”, ki opredeljuje trajnostni razvoj kot: “Razvoj, ki izpolnjuje potrebe in težnje sedanjosti brez ogrožanja zmogljivosti in potreb prihodnjih generacij.

Tri sestavine trajnostnega razvoja

Trajnostni razvoj vključuje in združuje tri komponente oz. tri vidike, ki jih je treba uravnotežiti: gospodarski, socialni in okoljski vidik. To pomeni, da koncept trajnostnega razvoja spodbuja družbeni in gospodarski razvoj izključno v okviru, ki ga okolje lahko prenese in ki ne moti njegovega naravnega ravnovesja.

Ključni dejavnik pri vsem tem je izobraževanje. Kot pravi Nobelov nagrajenec in revolucionar Nelson Mandela: “Izobraževanje je najmočnejše orožje, s katerim lahko spremenimo svet.” O izobraževanju govori tudi stari kitajski pregovor: Če razmišljate leto vnaprej, posejte semena. Če razmišljate desetletje vnaprej, posadite drevo. Če razmišljate stoletje vnaprej, izobražujte ljudi. Da, nujno je izobraževati, informirati in spreminjati vsakdanje navade, spodbujati osebno ekologijo, se spoprijeti s svojimi smeti, da ne rešimo našega planeta, ampak da se ohranimo na planetu.

Če nadaljujemo tako kot delamo do sedaj, bomo za preživetje potrebovali drug planet. Pomembno je razumeti, da je naš planet naša odgovornost, naš dom in naše dvorišče in da planeta B ni … Čeprav vedno obstaja načrt B.

Cilji združenih narodov do leta 2030

Po zasedanju skupščine Združenih narodov 25. septembra 2015 in sprejetju programa trajnostnega razvoja, je odgovorno poslovanje postalo imperativ za vsa podjetja, ne glede na njihovo velikost, sektor ali trg, na katerem delujejo, če želijo preživeti in ostati konkurenčni. V središču programa “Spreminjanje našega sveta: Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030”, ki so ga na omenjenem zasedanju v New Yorku sprejele 193 držav članic Združenih narodov, stoji 17 ciljev, t.i. Cilji trajnostnega razvoja (SDG). Cilji trajnostnega razvoja obsegajo široko paleto izzivov in medsebojno povezane gospodarske, socialne in okoljske vidike trajnostnega razvoja. Poudarek je na partnerstvu in vključevanju vseh sektorjev gospodarstva in družbe, da bi napredovali v svet, v katerem želimo živeti.

Prispevek je bil objavljen na miss7.

Avtor
Piše

Meta Vražič

Style. Več novic

New Report

Close