Morda želimo vedeti in videti, da nam je res bolje brez nje, želimo videti, ali si je oseba že našla novo ljubezen, je “znižala svoje standarde”, … morda pa globoko v sebi upamo, da bi se pobotali in začeli znova. 

Raziskava univerze v Zahodnem Ontariu je pokazala, da 88 odstotkov ljudi sledi svojim bivšim partnerjem na Facebooku. Glede na čas, ki je potreben, da se preboli razhod, to ne bi smelo biti tako šokantno. 

“Svojo pozornost namenjamo drugim,” pravi medijska psihologinja Pamela Ruthledge, ki proučuje vpliv medijev in tehnologije na naše življenje. “Tudi če se je zveza prekinila, želimo verjeti, da nas nihče ne more nadomestiti. Želimo potrditev, da smo cenjeni, da smo dobra oseba in zato upamo, da bo tisti, ki je ostal brez nas, žalosten ali da bo vsaj malo trpel,” je dejala.

Ruthledge pravi tudi, da se glede tega, da vržemo oko na profil našega bivšega, ne smemo počutiti krive. “Nikogar ne ogrožamo, samo radovedni smo,” dodaja. 

“Obstaja tanka črta. Če veliko časa preživite na družbenih omrežjih in med pregledovanjem profilov svojih bivših, potem bi bilo smotrno razmisliti, čemu posvečate svoj čas. Gre za vas in ne za drugo osebo.” 

Pamela Ruthledge

Medtem ko je sledenje drugim osebam prek družbenih omrežij nekaj povsem normalnega in se pričakuje po razhodu, vseeno pride čas, ko se moramo ustaviti in se osredotočiti na lastno duševno okrevanje. Navsezadnje smo najpomembnejša oseba v svojem življenju in ne bi smeli izgubljati časa s tem, kaj bi lahko bilo. Zakaj bi ves čas tega sveta namenili nekomu, ki tega verjetno ne počne za vas?

Poleg tega so raziskave pokazale, da obstaja povezava med ljubosumjem in časom, ki ga preživimo na Facebooku. Več informacij, kot jih bodo ljudje lahko našli, več informacij si bodo želeli. In zaradi tega začaranega kroga ste lahko na koncu prizadeti bolj kot pa zaradi samega razhoda. 

Raziskave so pokazale tudi, da so ženske bolj ljubosumne kot moški. A v resnici vas nima kaj skrbeti – gre za človeško naravo, ki želi vedeti, kaj počnejo naši bivši po razhodu. Toda namesto, da bi se ukvarjali s preteklostjo, bi se morali ozreti v prihodnost. Ne glede na to, kakšen je bil naš razhod in kako prizadeti smo – to bo minilo. 

Prispevek je bil prvotno objavljen na miss7.